V sezoni 2019/2020 smo obeležili nekaj okroglih in častitljivih obletnic. SNG Maribor je praznoval 100-letnico obstoja, ki so jo obeležili tudi s premiero predstave Grmače Daneta Zajca v režiji Nine Rajić Kranjac. Premiera je bila na sporedu 27. 9. 2020, natanko sto let po tem, ko je bila na mariborskem odru uprizorjena prva slovenska tragedija, Tugomer Josipa Jurčiča. Septembra 2019 so v SNG Nova Gorica s slavnostno prireditvijo obeležili tri obletnice: 50-letnico profesionalizacije gledališča, 25-letnico postavitve današnje stavbe gledališča in 15-letnico pridobitve statusa narodnega gledališča. Okroglo obletnico delovanja je praznoval ljubljanski Mini teater, ki sta ga pred dvajsetimi leti ustanovila Ivica Buljan in Robert Waltl. Deseto obletnico delovanja sta obeležila MN Dance Company. Konec junija bo 50. obletnico delovanja praznovalo tudi Gledališče Glej, praznovati pa so začeli s serijo pogovorov o prihodnosti gledališča: prvi pogovor, ki je nastal v soorganizaciji s Slovenskim gledališkim inštitutom, je nosil naslov Margina na odru in v družbi. Okrogle jubileje je praznovalo tudi nekaj velikih gledaliških ustvarjalcev: teatrolog Vasja Predan je dopolnil 90 let, režiser in avtor Dušan Jovanović pa je praznoval 80. rojstni dan.
Nekaj velikih gledaliških ustvarjalcev nas je v tem času tudi zapustilo. Poslovili smo se od lutkovnega ustvarjalca Petra Dougana, igralcev Janeza Bermeža, Petra Musevskega in Jožeta Mraza ter igralke in prevajalke Alenke Bole Vrabec.
Borštnikov prstan je prejela igralka Marinka Štern, veliko Prešernovo nagrado je prejel plesalec in koreograf Milko Šparemblek, nagrado Prešernovega sklada pa igralka Nina Ivanišin in kostumograf Alan Hranitelj. Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je nagrado za življenjsko delo podelilo igralki Marijani Brecelj in režiserju Alešu Janu, nagrado 'Marko Slodnjak' za dveletno obdobje je prejel režiser Tomi Janežič, igralsko nagrado 'Duša Počkaj' za dveletno obdobje pa igralka Liza Marijina in igralec Blaž Setnikar. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov (DGKTS) je za življenjsko delo nagradilo profesorja, dramaturga, urednika in prevajalca Lada Kralja, priznanje Vladimirja Kralja pa so podelili publicistu, kritiku, zgodovinarju in arhivarju Roku Vevarju. Tjaša Mislej je prejemnica nagrade Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo, žirijo je prepričala z dramo Naše skladišče. Žlahtno komedijsko pero je prejel Rok Vilčnik za komedijo Pravi heroji. Nagrado Sama Smerkolja je prejela mezzosopranistka Božena Glavak, nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo pa baletni plesalec Vojko Vidmar. Severjevo nagrado za dosežke v poklicnih gledališčih sta prejeli igralki Nina Ivanišin in Ana Urbanc. Glazerjevo in Klemenčičevo nagrado sta prejela lutkarja Breda in Tine Varl. Večerovo nagrado za igralske dosežke v Gledališču Celje so podelili igralki Živi Selan, Dnevnikovo nagrado za izjemno odrsko stvaritev v minuli sezoni MGL pa igralcu Juretu Henigmanu, nagrado julija pa igralcu Blažu Setnikarju. Igralka, režiserka in avtorica Neda Rusjan Bric je prejela nagrado mira za izjemne dosežke na področju literarnega ustvarjanja, ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra Pen. SNG Maribor je ob stoletnici delovanja predsednik republike podelil zlati red za izjemen prispevek k razvoju uprizoritvenih umetnosti in oblikovanju slovenske kulturne identitete. Prejemnik nagrade Festivala performansa je bil Miha Artnak.
Veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev je prejela predstava še ni naslova avtorice Simone Semenič in režiserja Tomija Janežiča, slednji je prejel tudi nagrado za najboljšo režijo. Borštnikovo nagrado za igro so prejeli Iztok Drabik Jug in Nataša Barbara Gračner (Ali: Strah ti poje dušo) ter Matej Recer in Stane Tomazin (še ni naslova), Anja Novak pa je bila izbrana za najboljšo mlado igralko (še ni naslova). Borštnikovo nagrado za dramsko besedilo je prejel Nejc Gazvoda za Tih vdih, za oblikovanje svetlobe so nagradili Boruta Bučinela (v predstavi Ljudomrznik), za glasbo jo je prejel Arturo Annecchino (Macbeth), posebni nagradi žirije pa sta prejela Sebastijan Horvat (za umetniško gesto) in Dragan Živadinov (za umetniško vizijo).
Slovenski gledališki ustvarjalci so bili opaženi tudi v tujini. Drago Jančar je prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Igralka Manca Ogorevc je na Božičnem festivalu v Sankt Peterburgu prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo v predstavi Očiščenje (Gledališče Celje). Nataša Matjašec Rošker je bila izbrana za najboljšo igralko festivala Gavellini večeri v Zagrebu. Predstava Ali: Strah ti poje dušo (SNG Drama Ljubljana) je slavila na Bitefu, ljubljanski lutkarji pa so s predstavo Nasvidenje zmagali na mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč PIF v Zagrebu. Na 6. Bienalu gledališkega plakata v Varaždinu je žirija podelila nagrado za najboljši plakat Danijeli Grgić za uprizoritev Ivanov SNG Drama Ljubljana ter Aljoši Bagoli za uprizoritev Pohujšanje v dolini šentflorjanski, koprodukciji ljubljanske Drame, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma.
Boris Mihalj je postal novi predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije, Ira Ratej je prevzela vodenje upravnega odbora Prešernovega sklada, Staš Ravter je bil po večkrat ponovljenem razpisu izbran za ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana, vodenje Šentjakobskega gledališča pa je prevzel Milan Golob.
Največ premier v sezoni 2019/2020 so na oder postavili v SNG Drama Ljubljana, in sicer enajst. Zadnja premiera, ki je zaživela na slovenskih odrskih deskah pred zaprtjem gledališč, je bila Postaja samobitno režiserja, koreografa in plesalca Klemna Janežiča (produkcija: Bunker in Flota) – na sporedu je bila 12. marca. Kar nekaj predstav je doživelo visoko okroglo število ponovitev: Čarovnica Hillary gre v opero (Drama SNG Maribor) 250, Jez (SNG Drama Ljubljana) 200, Vilinček (Drama SNG Maribor) in Hrestač (Opera in balet SNG Maribor) pa po 150.
Posebej razveseljujoče je dejstvo, da je bilo v repertoarje uvrščeno veliko število del sodobnih slovenskih avtoric in avtorjev. V SNG Drama Ljubljana smo si lahko ogledali predstavo Amelia E., ki je nastala po besedilu Preživela Maje Gal Štromar, na odru Cankarjevega doma je bilo uprizorjeno besedilo to jabolko, zlato Simone Semenič, v Mestnem gledališču ljubljanskem pa predstave Sedem dni avtorjev Katarine Morano in Žige Divjaka, Ure, dnevi, čas Anje Krušnik Cirnski in Karaoke Jureta Novaka. V Drami SNG Maribor so na oder postavili predstavi Mostovi in bogovi Nejca Gazvode, ki je nastala po motivih zgodb Toneta Partljiča, in Pošta Roka Vilčnika – rokgreja. V SNG Nova Gorica so uprizorili novo predstavo Iztoka Mlakarja z naslovom Tutošomato. V Gledališču Celje so v repertoar uvrstili komedijo Ize Strehar Vsak glas šteje, v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj pa predstavo Rajzefiber Gorana Vojnovića. V kranjskem gledališču so na oder postavili tudi avtorski projekt Nede Rusjan Bric Dr. Prešeren in predstavo Večja od vseh Roka Vilčnika – rokgreja. V Slovenskem stalnem gledališču Trst so v repertoar vključili predstavo Na valovih avtorice Saše Pavček in predstavo ZOIS_IT.SI globalni razsvetljenci avtorjev Sabrine Moreno, Martina Lissiacha in Danijela Malalana.
Do konca sezone bi moralo biti v slovenskih gledaliških hišah premierno uprizorjenih še kar nekaj predstav. V SNG Drama Ljubljana sta bili za april predvideni premieri predstav Nova rasa avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča in Požigi Wajdija Mouawada v režiji Nine Rajić Kranjac. V Drami SNG Maribor je bila za april napovedana premiera predstave Ogenj, rit in kače niso za igrače, ki jo je po motivih istoimenskega dela Milene Miklavčič napisala Mirjana Medojević, režiral pa naj bi jo Daniel Day Škufca. V novogoriškem SNG bi morala aprila na velikem odru zaživeti komedija Jakiš in Pupče Hanoha Levina (r. Yonatan Esterkin) in koprodukcijski avtorski projekt Evropa, mati mila (r. Helena Peršuh). Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bi moral biti aprila premierno uprizorjen pravljični muzikal Turandot avtorjev Jere Ivanc in Larena Poliča Zdraviča v režiji Jane Menger, na mali sceni pa Žalostinke Jerneja Potočana (r. Jan Krmelj) in psihološki triler Trije milijoni minut Joseja Cabeze in Barbare Hieng Samobor (slednja naj bi predstavo tudi režirala). Že marca pa je bila odpovedana premiera predstave Koščki svetlobe avtorja Simona Longmana (r. Barbara Zemljič). V Slovenskem mladinskem gledališču so za to sezono napovedali še premiere predstav Gejm Žige Divjaka, Hlapci v režiji Maje Kleczewske, Paloma avtoric Brine Klampfer in Kaje Blazinšek (r. Brina Klampfer) ter Ustavi me avtorice Annike Henrich in v režiji Eve Nine Lampič. Na odru Prešernovega gledališča Kranj bi moral biti marca v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj uprizorjen Škofjeloški pasijon (r. Jernej Lorenci), na Ptuju pa so načrtovali še premieri predstav Seks z neznancem Laure Eason v režiji Renate Vidič in Hit sezone rokgreja v režiji Matjaža Latina. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje je bila za maj napovedana premiera Tolstojeve Oblasti teme v režiji Maše Pelko. V Gledališču Koper bi morala aprila na odru zaživeti predstava Jugoslavija, moja dežela po istoimenskem romanu Gorana Vojnovića v režiji Marka Misirače. V novomeškem Anton Podbevšek Teatru so v repertoar sezone 2019/2020 vključili tudi predstavo Talka, ki naj bi nastala po delih Paula Claudela in Jacquesa Lacana (predstavo naj bi režiral Matjaž Berger), premiero bi morala doživeti maja.
V dneh, ko imamo več časa za branje, naj omenimo še nekaj zanimivih knjižnih izdaj, ki so izšle v sezoni 2019/2020: pri Cankarjevi založbi sta izšli Turški lok, zbirka razprav o sodobni slovenski dramatiki avtorja Blaža Lukana, in zbirka dramskih besedil Matjaža Zupančiča z naslovom Zadnje drame. Pri založbi KUD Sodobnost so izšle Drame Roka Vilčnika. Igralec in nagrajenec Prešernovega sklada Evgen Car je napisal avtobiografijo z naslovom Moja zgodba. V Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega so izdali knjigo Aristotel ali vampir zahodnega gledališča avtorice Florence Dupont, pri Maski pa je izšlo delo Uprizarjanje konceptov Mladena Dolarja.
Zaključujemo z mislijo umetniškega direktorja Aleksandra Popovskega, ki je ob letošnjem svetovnem dnevu gledališča dejal: "Vedno se mi je zdelo, da sta življenje in gledališče ena in ista stvar. Da je vse to en velik oder, poln življenja. In zdaj so odri prazni, prazne so dvorane, prazne ulice. Ostala je le scenografija. Vse drugo je izginilo, vsi glavni junaki, vse epizodne vloge, smešni možje z brki in vesele dame s klobuki, pa Romeo in Julija, Medeja, Don Juan, Peer Gynt … vsi." Sicer smo šele sredi aprila in za pregled gledališke sezone je morda še prezgodaj. Seveda vsi srčno upamo, da se bodo vrata gledaliških hiš že kmalu spet odprla in da se bo na odre in ulice vrnilo življenje.