Kot je na današnji novinarski konferenci povedala dramaturginja Eva Kraševec, se britanska dramatičarka Lucy Prebble v besedilu za predstavo Učinek sprašuje o tem, kaj vse botruje človekovim čustvom ter na kakšen način na človeka delujejo zdravila. Zgodba predstave je postavljena na psihiatrično kliniko, kjer preizkušajo najnovejša zdravila proti depresiji. V ospredju so štirje protagonisti: psihiatrinja in psihoterapevtka dr. Lorna James (Polona Juh), njen predstojnik dr. Toby Sealey (Rok Vihar) ter dva preizkušanca – študentka psihologije Connie Hall (Eva Jesenovec) in Tristan Frey iz nižjega družbenega razreda (Klemen Janežič).
Režiserka Eva Nina Lampič je povedala, da so imeli vaje za predstavo lansko jesen in zimo, torej v času največjega javnega zaprtja zaradi epidemije, zato so zlahka lahko iskali vzporednice med izolacijo, ki sta jo doživljala preizkušanca v predstavi, in tedanjo resničnostjo, obenem pa so spremljali tudi nastanek novih cepiv proti covidu-19 in se lažje vživeli v farmakološko plat zgodbe. Tako so se jim odpirala vprašanja, ali je depresija res le posledica podrtega kemičnega ravnovesja v možganih, ali morda na njen nastanek vplivajo tudi zunanje okoliščine ter v koliki meri je človek pod zdravili resničen in si lahko zaupa.
Rok Vihar je povedal, da je več kot polovica vaj potekala prek zooma oziroma spleta, ko pa so stopili na oder, so morali nositi maske. Pri sami predstavi pa je poudaril vidik iskanja meje med gledališko in filmsko izkušnjo. Na ta vidik je opozorila tudi Polona Juh. Po njenih besedah so se poskušali čim bolj približati dokumentarnosti, kar je za "igralce, okužene z gledališčem, težko". Kamera, kot je pojasnila, "zahteva druge stvari kot oder".
Predstava je že v spletni izvedbi februarja naletela na dober odziv, je poudaril ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor.
Beckettovo besedilo enodejanke Konec igre je po besedah prevajalca Srečka Fišerja apokaliptično, pri čemer je režiser de Brea apokalipso definiral kot človekov občutek nemoči. "A ravno sredi te tragičnosti se skriva tudi komika, ki smo ji želeli slediti v tej tragikomediji," je pojasnil.
Predstava obenem po režiserjevih besedah podaja tudi sugestivno podobo človekovega prehajanja oziroma njegove tranzicije v onostranstvo. V takšnem okolju so liki zelo pristni, saj so zmožni podati tudi iskreno izjavo, ki ni obremenjena s komentarjem, kar v vsakdanjem življenju po njegovem mnenju vedno je.
V predstavi igrajo Matija Rozman, Veronika Drolc, Jurij Zrnec in Igor Samobor v alternaciji z Gregorjem Bakovićem. Po Zrnčevih besedah je Konec igre zelo natančna predstava, ki ne prenese balasta in je kot taka težka za igralce, ki so sicer vajeni oblagati in opravičevati svoje like z navlako.
Dramaturginja predstave, ki je bila na spletu prikazana konec lanske sezone, je bila Mojca Kranjc, scenograf de Brea, kostumograf Blagoj Micevski.