Legendarna ruska plesalka Ana Pavlova se je v zgodovino zapisala z mnogimi stvaritvami, najbolj znamenita med njimi pa je solo Labodova smrt, ki ga je leta 1907 na glasbo Saint-Saënsa zanjo ustvaril Fokin: 3 minute in 23 sekund plesa, v katerem se umiranje spremeni v lebdenje večnosti.
Labod Pavlove je mitična točka v zgodovini plesa, ter hkrati prehod med klasičnim baletom in plesom osvobojenega telesa. Tako ga razume Mathilde Monnier, velika osebnost francoskega sodobnega plesa,
ki s svojimi sodelavci raziskuje dosežek mitičnega sola. Njeni mladi in virtuozni plesalci ne ponavljajo klasičnih gibov, ne sledijo že prevečkrat slišani glasbi, z natančno osmišljenimi kreacijami ustvarjajo lastne plesne sole – vsak je drugačen in izrazito samosvoj, doživetje zase, skupaj pa ustvarjajo celovito predstavo na sledi misli o »gibu, ki presega končnost«.
Mathilde Monnier, ki se je uveljavila v osemdesetih, od leta 1994 pa vodi koreografsko središče v Montpellieru, je ključna osebnost francoskega sodobnega plesa. Njeno ustvarjanje je vselej zaznamovano z iskanjem novih izraznih možnosti plesa, znamenita pa so njena sodelovanja z »drugimi«: plesalkami iz Burkine Faso, filmsko režiserko Claire Denis, filozofom Jean-Lucom Nancyjem, jazzistom Louisom Sclavisom, skladateljem Heinerjem Goebbelsom, performerko La Ribot, pisateljico Christine Angot etc.
Nastopajo Cecilia Bengolea, Julia Cima, Yoann Demichelis, Julien Gallée-Ferré, Corinne Garcia, Thiago Granato, Olivier Normand, Jung-Ae Kim, Rachid Sayet;
scenografinja Annie Tolleter; asistent scenografinje Cédric Torne; kostumografinja Dominique Fabregue;
asistent kostumografinje Laurence Alquier;
avtorji glasbe Rodolphe Burger, eRikm, Heiner Goebbels, Olivier Renouf, Camille Saint-Saëns, Gilles Sivilotto;