Na Radiu Ljubljana, pozneje Radiu Slovenija, se je zaposlila leta 1948. Radiu je ostala zvesta do konca in mu pustila neizbrisen pečat. S svojim delom je ves čas izžarevala "kulturno širino in svetovljanski lesk". Ali kot je pred desetimi leti ob njeni smrti povedal takratni glavni in odgovorni urednik 3. programa Ars Matej Venier, je bila Rapa Šuklje gospa po rodu in značaju.
Globoko sled je Šuklje pustila na filmskem področju, predvsem zaradi svoje analitične ostrine. Revija Ekran je Šuklje, ki je bila njena soustanoviteljica, leto pred smrtjo podelila prvo priznanje revije za življenjsko delo.
Rapa Šuklje se je rodila 26. aprila 1923 v Ljubljani v meščanski družini. Študirala je pravo, med drugo svetovno vojno je doživela in preživela koncentracijsko taborišče Ravensbrück, kmalu po vojni pa se je zaposlila v kulturnem uredništvu takratnega Radia Ljubljana.
V slovenščino je prevedla številne klasike, kot so romani Slika Doriana Graya (Oscar Wilde), Viharni vrh (Emily Bronte), Daleč od ponorelega sveta (Thomas Hardy), K svetilniku (Virginia Woolf) in Gospa s Pustega brega (Anne Bronte).
V filmsko publicistiko je kot avtorica ali soavtorica prispevala več monografij.
Med zadnjimi odmevnimi deli Rape Šuklje je soavtorstvo obsežnega zbornika Pozabljena polovica, portretov žensk, ki so zaznamovale 19. in 20. stoletje na Slovenskem.
Umrla je 13. aprila 2013, v 90. letu starosti.