Slogovno Puccinija uvrščajo med predstavnike verizma, umetnostne smeri konec 19. in začetek 20. stoletja, ki je prikazovala vsakodnevno življenje predvsem nižjih slojev z vsemi njihovimi občutenji in tragedijami. Glavni predstavniki te smeri v glasbi, poleg Puccinija še Ruggiero Leoncavallo in Pietro Mascagni, so s svojimi deli ustvarili popolno nasprotje t.i. veliki operi, ki je obvladovala 19. stoletje z vsebinami, naslonjenimi na zgodovinske osebe in dogodke.
Puccini (1858-1924) je navdih za svoja glasbeno-gledališka dela našel v ljubezni in najrazličnejših psiholoških konfliktih, zlasti pri ženskah. Bil je naklonjen usodnim ženskim likom, za junakinje pa je izbiral sopranistke. Čeprav je pisal tudi orkestralno, sakralno in komorno glasbo, je najbolj znan prav po operah. Značilne zanje so prijetne melodije, bogata orkestracija ter izrazita dramatika.
Rodil se je v glasbeni družini v toskanskem mestu Lucca. V mladosti je bil organist, za cerkveno rabo je napisal tudi prve skladbe. Študiral je na milanskem konservatoriju ter leta 1884 s svojim opernim prvencem Le Villi navdušil občinstvo. Njegova druga opera Edgar je naletela na mlačen odziv, z naslednjo, Manon Lescaut, pa je spet doživel priznanje občinstva in kritike.
Na prelomu stoletja je nato ustvaril tri najuspešnejše opere: La Boheme, Tosco in Madame Butterfly. Zadnjo o prevarani Japonki, za katero se je poglobil v vzhodnjaško melodiko, je pojmoval za svoje najboljše delo. Ker na premieri ni uspela, jo je kasneje predelal. Zatem je napisal Dekle z zahoda in tri enodejanke, ki jih je združil v triptih. Proti koncu ustvarjalnosti je nato začel komponirati še opero Turandot, a je ni dokončal. Po njegovih skicah je opero dopolnil Franco Alfano.
Njegova dela so del železnega repertoarja opernih gledališč, tudi v Ljubljani, kjer so letos uprizorili La Boheme v režiji Frederica Roelsa z dirigentom Kevinom Rhodesom, za prihodnje leto pa napovedujejo Manon Lescaut v postavitvi Manfreda Schweigkoflerja pod glasbenim vodstvom Ayrtona Desimpelaereja.
V mariborskem gledališču trenutno prikazujejo opero o kruti kitajski princesi Turandot v uprizoritvi, ki jo je leta 2016 režiral Filippo Tonon, dirigent je Simon Krečič. Pred tem so premierno uprizorili Tosco pod taktirko Gianluce Martinenghija in v režiji Piera Francesca Maestrinija.
Tudi v Italiji so obletnico počastili v več gledališčih, med drugim v Benetkah, Milanu, Veroni, Parmi in Firencah.