Jože Babič je v novogoriškem gledališču prvič režiral leta 1966, torej v času, ko je Goriško gledališče imelo še polpoklicni status. S svojimi takratnimi režijami je pripravljal plodna tla za poklicno gledališče v Novi Gorici. Novembra 1968 je prevzel umetniško vodstvo Goriškega gledališča in že leta 1969 izpeljal profesionalizacijo gledališča, ki se je na njegovo pobudo preimenovalo v Primorsko dramsko gledališče (PDG).

V času njegovega vodstva (1968-1972) je PDG vsako sezono uprizarjalo najmanj tri slovenska dela, od katerih je bilo vsaj eno slovenska noviteta. V tem času je režiral več kot deset uprizoritev, med katere sodi tudi njegova priredba Cankarjeve povesti o Hlapcu Jerneju. Uprizoritev je dosegla več kot devetdeset ponovitev in uspešno gostovala po raznih krajih bivše Jugoslavije.

Po odhodu iz PDG se je Jože Babič v novogoriško gledališče še vračal ter v njem deloval kot član umetniškega sveta in kot režiser.

Babič se je rodil leta 1917 v Trstu, odraščal v Mariboru. Svojo umetniško pot je začel na Ptuju, kjer je v predvojnem neodvisnem gledališču Frana Žižka bil eden od začetnikov slovenske avantgarde. Umrl je leta 1996 v Ljubljani, star 79 let. V več kot pol stoletja intenzivnega ustvarjanja je kot gledališki režiser in igralec ustvaril blizu 200 gledaliških predstav. Zadnjo, Školjko, je posvetil svojim življenjskim sopotnicam.

Postavitev kipa, ki je delo akademskega kiparja Mirsada Begića, sta omogočila ministrstvo za kulturo in Mestna občina Nova Gorica. Z njegovim odkritjem se je začela noč odprtih vrat, ki so jo v SNG Nova Gorica pripravili za uvod v novo gledališko sezono - ta se bo sicer začela v četrtek s predstavo Ivana Cankarja Za narodov blagor v režiji Mihe Goloba. V nadaljevanju večera so obiskovalcem pripravili dve predstavi, koncert in voden ogled zaodrja.