- 9.00, Slovenski etnografski muzej
Pripoveduje: Tomaž Grom
Tomaž Grom je glasbenik, ki ga zanimata svobodna improvizacija in kompozicija. Nastopa kot kontrabasist, vodi glasbene delavnice za otroke in odrasle ter kot avtor glasbe sodeluje z gledališkimi režiserji in koreografi. Otroci ga poznajo kot avtorja uglasbitev pesmi Toneta Pavčka, ki so izšle na zgoščenki Sonce in sončice. Glasbo bo zanesel tudi med svoje tokratno pripovedovanje. Gotovo mu boste pritegnili …
Za otroke od 6. leta
- 10.15, Slovenski etnografski muzej
Pripoveduje: Jette Ostan Vejrup
Jette Ostan Vejrup je danska igralka, ki se po dvajsetih letih bivanja v Sloveniji morda počuti celo bolj kot slovenska igralka. Je članica ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, večkrat nagrajena za svoje vloge. Kot Andersonova rojakinja je pripovedovala njegove pravljice otrokom in odraslim od Lendave do Kopra. Povedala nam bo Andersenovo Palčico in dansko ljudsko pripoved, vmes pa po dansko tudi zapela.
Za otroke od 5. leta
- 17.00, Štihova dvorana, CD
Pripoveduje: Anja Štefan
Ob pripovedih razmišljata: Gabi Čačinovič Vogrinčič in Irena Matko Lukan
Gabi Čačinovič Vogrinčič je profesorica psihologije na Fakulteti za socialno delo, kjer je razvila predmeta psihologija družine in socialno delo z družinami. Je tudi družinska terapevtka. Pravi, da »beseda je konj«, da je pomembno, kako v osebnem odnosu s sočlovekom soustvarjamo vrednote, kako se pogovarjamo, slišimo, kako si podelimo, da bi se bolje videli in razumeli ter sporazumeli. »V odnosu s sočlovekom,« pravi, »izkusimo in ubesedimo svojo resničnost, spoštovanje, samospoštovanje, dostojanstvo in smisel.«
Anja Štefan piše pesmi, pravljice in uganke za otroke. Raziskuje slovensko pripovedno izročilo. Ljudske pripovedi podaja poslušalcem vseh starosti, do otrok pa jih zanaša tudi z objavljanjem v knjigah in revijah Ciciban in Cicido. O ljudskih pripovedih in moči besede govori na predavanjih in delavnicah, namenjenih knjižničarjem, učiteljicam, vzgojiteljicam, staršem, študentom. Veseli se, ko najde kakšno dobro zgodbo, išče pa jih tako in tako kar naprej. Vse raje posluša, kako ljudje govorijo ...
Irena Matko Lukan je po poklicu socialna delavka in družinska terapevtka. Od leta 1999 je urednica revij Ciciban in Cicido. V devetdesetih letih je delala na centru za socialno delo z družinami in zlorabljenimi otroki ter vodila kreativne delavnice za mlade, predavala staršem, učiteljicam, vzgojiteljicam o temah s področja vzgoje in družinskega življenja, v okviru uredništva in Bralnic BZ predava učiteljicam, vzgojiteljicam in staršem o pomenu branja in pripovedovanja.
Za odrasle
- 20.00, Štihova dvorana, CD
Pripovedujejo: Ibrahim Nouhoum (Mali), Jorge Luis Sierra Duharte - Quinny (Kuba), Tamir Azaz (Izrael), Damir Avdić (Bosna), Tigran Demirtshyan (Armenija), Jahnavi Vaishnav (Indija), Joan McIntyre (Irska), Elena Ampar (Abhazija), Emmanouil Perakis (Grčija)
Ibrahim Nouhoum prihaja iz Malija. Odraščal je ob pripovedovanju bogatega ljudskega izročila malijskih narodov. Na ljubljanski Biotehnični fakulteti je doštudiral gozdarstvo, v Sloveniji živi že več kot 25 let. Je ekolog, pristaš večkulturnega dialoga in sodelavec različnih nevladnih organizacij (Društvo Humanitas, Sloga).
Jorge Luis Sierra Duharte - Ouinny je bil rojen v Santiagu de Cuba. Odraščal je na Kubi, v Sloveniji živi od leta 2002. Je plesni učitelj in vodi vodi plesno šolo Salsa klub Cuba. Študira za turističnega tehnika. Rad govori špansko. Poleg kubanskega plesnega izročila pozna tudi pripovedno.
Tamir Azaz je bil rojen v Tel Avivu v Izraelu, odraščal je v Angliji. V Slovenijo je prišel pred enajstimi leti. Z družino živi v Ljubljani in poučuje angleščino. Poslušanje judovskih ljudskih pripovedi je redno polnilo njegovo otroštvo. Zdaj jih včasih sam pripoveduje, da z njimi popestri pouk ali zabavno poda življenjske nauke.
Damir Avdić prihaja iz Tuzle. Je glasbenik, pisatelj, po novem pa tudi igralec in režiser. Na odru večinoma stoji sam, najpogosteje z električno kitaro. Z brezkompromisnimi nastopi in izjemnim darom za pripovedovanje zgodb o med- in povojni Bosni si je v Sloveniji ustvaril zvest krog naklonjenih poslušalcev.
Tigran Demirtshyan je bil rojen v Erevanu, armenski prestolnici. Študiral je matematiko in ekonomijo, pred tremi leti pa se je preselil v Slovenijo, kjer dela kot komercialist. Pravi, da je armenščina v svojih narečjih tako različna, da se morata z ženo, tudi Armenko, včasih sporazumevati po rusko. Ponosen je na prastare korenine svojega jezika in ljudskega izročila.
Jahnavi Vaishnav prihaja iz kulturno zelo bogate Indije, iz zvezne države Gujarat. V Sloveniji dela kot fizioterapevka. Čeprav tu živi že 16 let, je na svojo deželo zelo navezana, zato jo poskuša v prostem času Slovencem približati s kulinaričnimi dobrotami in tako, da jih po Indiji popelje kot vodnica. Pozna veliko različnih indijskih zgodb, saj jih je v otroštvu zelo rada brala.
Joan McIntyre prihaja z Irskega, poročena je s Slovencem. Ne glede na študij (upravljanje s človeškimi viri) in 20-letno poslovno kariero se je v Sloveniji odločila ustanoviti šolo irskega plesa. Pravi, da tako ohranja stik s svojimi irskimi koreninami, hkrati pa deli košček bogate irske kulture z vznemirljivo in vedoželjno slovensko javnostjo.
Elena Ampar prihaja iz Abhazije, kot pravi – najmlajše neodvisne države na svetu. Je profesorica zgodovine, delala je kot arheologinja. Z možem, uslužbencem Združenih narodov, je osem let živela v Eritreji in Etiopiji, v Sloveniji je šele zadnjih šest mesecev. Pove, da so Abhazijci dobili abecedo šele v začetku 20. stoletja, zato imajo toliko bogatejše ustno izročilo.
Emmanouil Perakis - Manolis je Grk, poročen s Slovenko, v Sloveniji živi osem let. Po izobrazbi je biolog, vendar v Sloveniji dela kot učitelj grščine. Glede na to, da izvira s Krete, mu je poznavanje preteklosti nekaj, kar se je samoumevno vpletalo v njegova otroštvo in odraščanje. Uživa v grški mitologiji, rad ima tudi Ezopove basni, pa tudi sodobnejše grško ljudsko pripovedništvo.
Za odrasle
- Petek, 19. marec, ob 17.00; sobota, 20. marec, ob 15.00; nedelja, 21. marec, ob 17.00, Kinodvor
Animirani filmi Lile Prap
Zakaj ima zebra proge, lev grivo in opica dolg rep? Zakaj mali radovedneži vsak dan zastavljajo nešteto zakajev. Po priljubljeni slikanici Zakaj? Lile Prap so na Japonskem posneli serijo kratkih animiranih filmov. Ogledali si bomo šest kratkih filmov, ki zabavno in iskrivo odgovarjajo malim zakajčkom. Med filmi nas bo vodila Ajda Rooss z lutkami in kratkimi živalskimi pravljicami.
Ajda Rooss je lutkarica, dramaturginja, igralka in režiserka, ki se je otrok dotaknila s številnimi predstavami. Mnogi otroci jo poznajo kot prijateljico zajca Bineta ali kot svetlolaso dekle, ki v predstavah Silvana Omerzuja pomaga oživeti tako živalim kot predmetom