Pravkar izšlo v založbi MASKA

Bojana Kunst: Umetnik na delu. Bližina umetnosti in kapitalizma
Knjiga Umetnik na delu Bojane Kunst obrača na glavo neoliberalno perspektivo in zato prihaja ob pravem času, v času varčevalnih ukrepov. Pri tem si pomaga zlasti z argumentom, da umetnosti ni več treba dokazovati, da je družbeno pomembna in koristna dejavnost, saj bi se s tem zaprla v znotrajsistemsko kapitalistično (in populistično) proizvodnjo vrednosti, temveč mora znova poiskati svojo materialno bazo in zasesti natanko tiste abstrakcije, ki zagotavljajo ohranitev sistema in reprodukcijo kapitala. Knjiga bi rada spomnila umetnost, ki je zadnjih nekaj desetletij nenehno tematizirala in vadila politiko, da je pozabila na svojo moč povezovanja zmožnosti abstraktnega (mišljenja) z dejanskimi abstrakcijami (vrednostjo, kapitalom, produktivnostjo, denarjem, blagom, časom itn.). (Goran Sergej Pristaš)

***


K naravi, MASKA, letn. XXVIII, št. 153–154 (pomlad 2013)
V Maskinem uredništvu smo dolgo razmišljali, kako  angleško besedno zvezo »up to nature« najustrezneje  prevesti v slovenščino, ne da bi pri tem izgubili njeno večpomenskost. Sam izraz v angleškem jeziku namreč predpostavlja očitno prostorsko razsežnost, predvsem pa »volj(n)o(st)« same narave; vsega trojega v slovenskem prevodu ni mogoče zajeti, ne da bi ta zvenel skrajno »štorasto« in »nenaravno«. Nazadnje smo se morali odločiti. K naravi je naslov teme, ki se ji posvečamo v pomladni številki Maske 2013. Tokrat se osredotočamo na poglobljena zanimanja za eko kulturne produkcije in ekološke teme v scenskih umetnostih zadnjih let ter na zapletena razmerja med ekologijo in umetniškimi praksami, s posebnim poudarkom na performansih, ki so bili ustvarjeni poleti 2012 v različnih naravnih okoljih v okviru mednarodnega partnerskega projekta K naravi Maska se je vanj vključila na pobudo Thomasa Franka iz dunajske produkcijske hiše brut, naše uredništvo pa je k tokratni temi prispevalo članek o mednarodnem festivalu HISTeRIA nad vasjo Gračišče v slovenski Istri, kamor se vsako poletje zgrinjajo množice umetnikov z vsega sveta: glasbeniki, igralci, lutkovni ustvarjalci, plesalci, performerji, akrobati, klovni, likovniki, pripovedovalci zgodb …, da bi z obiskovalci festivala delili svoje zgodbe, znanje in umetnost. Sicer pa številko tudi tokrat otvarja naša stalna rubrika Ljubezen in država, kjer objavljamo pogovor Nenada Jelesijevića in Suzane Milevske o umetniških praksah, ki temeljijo na strategiji preimenovanja, aključujeta pa jo refleksija ljubljanskega mednarodnega festivala Lutke 2012 ter nova rubrika Kritika brez pridevnikov, ki odpira prostor za inventivno kritiško refleksijo sodobnih scenskih praks. (Amelia Kraigher)