Na današnji novinarski konferenci na Blejskem otoku je minister za kulturo Vasko Simoniti izrazil upanje, da bo predstava pokazala vso imenitnost ansambla pod Clugovim vodstvom ter da bo ta uvodni takt prepričljiv ne le v umetniškem izrazu, ampak tudi v povezavi s tradicijo, povezano z Blejskim otokom in bo v prenesenem pomenu pripovedoval o kulturni dediščini ter njenem povezovanjem s turizmom in tudi naravovarstveno tematiko, saj so vse to posredno ali neposredno teme predsedovanja.

Direktor SNG Maribor Danilo Rošker je izpostavil, da je bila priprava predstave težak organizacijski zalogaj, saj s postavljanjem odrov na vodi nimajo izkušenj. Skupaj z zunanjimi sodelavci so na obali Blejskega otoka skonstruirali plavajoči oder, na katerem ima po njegovih besedah balet odlične pogoje, kar je Clug znal dobro izkoristiti. Predstavo so sicer pred dvema letoma začeli pripravljati v matični hiši in ustvarili dve verziji, tudi za dvorano.

Predstava Povodni mož se opira na slovensko mitologijo in pesniško zapuščino Franceta Prešerna. V dialogu s preteklostjo nagovarja sodobnega človeka k iskanju rešitev za prihodnost v povezani, združeni Evropi in prinaša sporočilo o volji do življenja kot njenega temelja, so o predstavi zapisali v SNG Maribor.

Po Clugovih besedah je Prešernov Povodni mož nekakšen časovno-prostorski portal v dogajanje, medtem ko se sporočilo predstave skriva in tudi ostane skrito. Obudil je spomin na svoj prvi obisk Blejskega otoka, ko se mu je ob pogledu na stopnišče porodilo vprašanje, kako da tu doslej ni bilo predstav, saj stopnišče predstavlja naravni amfiteater.

Tedaj se je tudi porodila ideja o postavitvi okroglega odra na vodi, ki spominja na Luno. Oder ima na sredini odprtino, ki po Clugovih besedah spominja na svetišče. Kot je dejal, bodo tu ob svetem kraju praznovali skozi umetnost – glasbo, ples in gledališče, ki želi biti pristno in pogumno. Krstno izvedbo predstave pa Clug vidi tudi kot gledališki krst Blejskega otoka, ki naj bo "za vse nas popotnica za prijaznejšo prihodnost".

Kot je še pojasnil, se oder ob korakih plesalcev nagiba, "je tako, kot da bi plesali na velikem supu, ki pa ga obvladajo". Glasba, ki jo je prispeval Milko Lazar, in koreografija citirata elemente iz tradicije oziroma folklore, ki pa se prelevijo v sodobno estetiko in dobijo nove in drugačne pomene. Izpostavil je še dva scenska elementa – vedra in vesla, ki sta simbola dveh slovenskih arhetipov – vode in lesa, ki pa, kot je dejal, dobivata skozi koreografijo različne pomene. Predstava se prične ob 20. uri, saj je po Clugovih besedah izjemno pomembno, da gledalci otok vidijo in da prostor kot tak dojamejo še ob dnevni svetlobi. Zaključi se že ob mraku, ob 21. uri.

V vlogi Povodnega moža pleše Sytze Jan Luske, v vlogi Uršike Monja Obrul. Ob njiju plešejo še Tijuana Križman Hudernik, Catarina de Meneses, Evgenija Koškina, Asami Nakashima, Mirjana Šrot, Tea Bajc in Mina Radaković ter Luka Ostrež, Yuya Omaki, Davide Buffone, Jan Trninič, Mateo Magalotti, Tomaž Golub in Alexandru Pilca.

Scenograf predstave je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, za oblikovanje luči skrbi Tomaž Premzl. Kot je še povedal Clug, je eden od glavnih instrumentov v predstavi akordeon, na katerega igra Matjaž Balažič. Ob njem glasbo izvajajo še violinistki Tamara Kostadinova Bakardzieva in Sausan Hussein, Kristina Ramšak Špilar na violi, Zsofia Klacsmann na violončelu in Bojan Gorišek na klavirju ter pevka Zvezdana Novaković.