- Pogovor z Lilo Prap
J. S. C. Zakaj je v predstavi čistilka in ne učiteljica?
L. P. Lahko je učiteljica. Lahko je tudi fina gospa, ki hoče sterilno očistiti stanovanje. Ali deček, ki ni najbolj nežen do malih bitij. Ali učiteljica, ki je izgubila službo v današnjih časih recesije in je postala snažilka pri zelo fini gospe, ženi znanega tajkuna. Vse možnosti so odprte. Odločitev pa prepuščam Barbari, ki je avtorica veznega teksta in se malo bolj spozna na kreiranje lutkovnih igric in na to, katere osebe bo vpletla, da bo zadeva imela glavo in rep.
B. B. Ali je res, da znate trenirati ose?
L. P. Sem poskusila, pa so me potem štiri takoj pičile in sem s to kariero odnehala.
J. S. Koliko nog ima suha južina?
L. P. Glede tega lahko vsak pogleda v kakšno enciklopedijo, v glavnem pa imajo vsi pajki štiri pare nog, spredaj pa par pipalk. In lahko plešejo step in čačača sami s seboj.
J. S. C. Kakšna je razlika med slovenskimi in japonskimi žužki?
L. P. Japonski znajo karate.
R. S. Ali so gliste škodljive ali ne?
L. P. Za tiste, ki bi zelo radi shujšali, niso, za vse ostale pa verjetno so.
J. S. C. Ali greste na Kitajsko zaradi žužkov?
L.P. Grem pogledat, če kitajske čebele res govorijo drugačen jezik kot slovenske, kot sem prebrala v nekem članku.
A. P. Kam spada pikapolonica, med koristne ali škodljive žuželke?
L. P. Kakor za koga. Če prinašajo srečo, so koristne, če pa bi vprašali male insekte, bi pa rekli, da niso. Polonice so namreč predatorji in jedo druge insekte.
J. S. C. Kakšna bi bila ta predstava, če ne bi bilo čistilke?
L. P. Verjetno tudi v redu. Bi jo bilo treba najprej narediti.
M. B. Kaj naredite z moljem, kadar ga najdete?
L. P. Žal se me izogibajo, ker sem jim nastavila polno vrečic z lavando.
J. S. C. Kakšna je razlika med tem, kar vi narišete, in tistim, kar je potem na odru?
L. P. Kar precejšnja. Nočem se namreč preveč vtikati v ustvarjalnost drugih.
J. S. C. Kako se razumeta z Barbaro Bulatović, že večkrat sta sodelovali?!
L. P. Super.
J.S.C. Ali boste do premiere nazaj s Kitajske?
L. P. Bom nazaj, ampak takoj potem letim v Nemčijo.
Z Lilo Prap so se pogovarjali Barbara Bulatović, Alenka Pirjevec, Jernej Slapernik, Jelena Sitar Cvetko in Matej Bogataj.
Male živali / foto Nejc Saje
- Pogovor s čistilko Violenco Žarek
J. S. Gospa Violenca Žarek, slišali smo, da ste pri delu uspešni, čeprav se vam kolegice tudi malo posmehujejo, češ da se pogovarjate sami s sabo.
V. Ž. Ni res, včasih pokramljam s svojimi drobnimi prijatelji, ki jih ne vidi nihče drug.
J. S. Že dolgo skrbite za red in čistočo. Kateri so največji izzivi v vašem poklicu?
V. Ž. Izziv je bil prijazno okolje in čistoča do razkuženosti. Zdelo se mi je, da je vse skupaj jalov boj proti prahu in vdoru krdel malih živali, nekaj pa umažejo tudi otroci, predvsem z jogurti, čokolado, da o grafitarjih ne govorim, vendar tisto potem počisti hišnik in ne sodi med moja dela in naloge. Hočem reči; kadar pri svojem delu popustim, se zaradi umazanije nehata vzgoja in izobraževanje.
J. S. Z živalmi ste torej na bojni nogi?
V. Ž. Tako je bilo včasih. Uporabljala sem vsa mogoča čistila in male zverine neusmiljeno preganjala. Potem se je zgodil čudež, ki mu še sama do konca ne verjamem. Nekega dne sem slišala živali govoriti. Vse to je povzročila pikapolonica. (šepeta) Nikomur še nisem pripovedovala o tem in tudi vi nikomur ne povejte. Pikapolonica mi je izpolnila željo in živali so me prepričevale, da imajo tudi one pravico do obstoja. Slišala sem govoriti glisto, koloradarja, knjižnega molja, bolho, suho južino in še vse druge; gledala sem jih skozi mikroskop in zdelo se mi je, da so mi uprizorile cirkuško točko. V zahvalo jih potem nisem zaplinila.
J. S. Pa se vam je to že kdaj prej zgodilo, ti glasovi?
V. Ž. Vem, da mi ne verjamete, vendar naš dogovor o naravnem ravnovesju še velja. Zdaj imam bistveno manj dela, živali pa med poukom odidejo na vrt in ne motijo nikogar.
J. S. Vaš dogovor o naravnem ravnovesju?
V. Ž. Vidite, to ne pomeni, da stvari visijo naravnost, ampak je to sporazum o sobivanju živalskih vrst, med katerimi ima vsaka svojo nalogo in svoje mesto. Šele če se dopolnjujejo in med sabo tekmujejo, včasih pa se tudi izrinjajo, je narava zdrava in vsa bitja v njej zadovoljna.
J. S. Hočete reči, da zdaj živali pustite na miru, one pa se v času pouka umikajo drugam? Saj to je nemogoče?!
V. Ž. Tako sem do pred kratkim mislila tudi sama. Svetujem vam, da si, ko vidite pikapolonico, zaželite, da bi se sporazumevali z malimi živalmi, pa se vam bo želja izpolnila.
J. S: Gospa Violenca, zdi se mi, da malo pretiravate, da se vam je zaradi osamljenosti malo skisalo …
(Zasliši se brenčanje, šumot krilc, grizljanje sadja in lesa, škripanje.)
J. S. Na pomoč, od kod vsa ta golazen …
V. Ž. To povejte njim. Živali, pustite ga, saj ni sam kriv, če ne verjame.
Z Violenco Žarek se je pogovarjal Joško Stenica, živalski poročevalec.
Povezave:
- Več o predstavi
- Fotogalerija na SiGledal
- Gledališki list