Marinova je v Sloveniji že gostovala sredi 90. let s predstavo May B, ki je ljubiteljem plesa v spominu ostala kot posebno doživetje. Predstavo Salve, ki je bila premierno uprizorjena 13. septembra leta 2010 na Plesnem bienalu v Lyonu, pa kritiki in občinstvo označujejo kot njej enakovreden odgovor. V njej Marinova izpoveduje osebno vizijo apokalipse, obenem pa navdušuje s silovitostjo umetnosti.

Ustvarjalci skušajo v predstavi pripovedovati o Walterju Benjaminu. Kot navaja Benjamin, je treba "organizirati pesimizem". "Zatorej si bomo prizadevali priklicati te odporne diagonalne silnice, vire neprecenljivih trenutkov, ki preživijo pojemajoči spomin, glasove, ki pošiljajo signale iz globočin časa. Črpajoč iz lastnih pesimizma in bojazni lahko ubežimo vseprisotnim strahovom, ki nas, nesrečnike in mučence, zatirajo in onemogočajo," so o predstavi sporočili iz CD.

Kot je Marinova povedala za Delo, predstava govori o stoletju, ki je mimo, o skupnostih, kolektivih, ki jih je danes čedalje manj in o vojnah, še posebej evropskih. To so pretekli dogodki, ki zaznamujejo sedanjost. Ob tem koreografinja dodaja, da si ustvarjalci Compagnie Maguy Marin prizadevajo za svet, ki bi bil pravičnejši in boljši. Salve so povabilo k premisleku in hkrati povabilo k uporu, je Marinova še povedala za časnik.

Kritičarka Rosita Boisseau je za francoski Le monde zapisala, da Marinova svoje nove stvaritve ni poimenovala Salve brez razloga: "Zaporedni streli, glasne eksplozije, oder kot simbol razdrobljenega 21. stoletja, s hordami skorajda neprepoznavnih ljudi in njihovih ikon. Plesna Guernica!"

Pod koreografijo in oblikovanje predstave se Marinova podpisuje skupaj z Denisom Mariottom in sedmimi nastopajočimi. Ti so Ulises Alvarez, Romain Bertet, Kais Chouibi, Laura Frigato, Daphne Koutsafti, Mayalen Otondo in Jeanne Vallauri. Scenografijo je zasnoval Michel Rousseau, kostumografijo pa Nelly Geyres. Za zvočno oblikovanje je poskrbel Antoine Garry.