Plesalci več kot le poustvarjalci giba

Prva je včeraj predstavila svoj projekt Neverland Ing po navdihu filozofa Jeana Baudrillarda, druga pa Območje udobja (Comfort Zone), ki to ni.

Ciklus Urbanobalet je po besedah v.d. umetniškega vodje baleta Jaša Otrin namenjen predstavitvam del mladih slovenskih koreografov sodobnega baleta. Mlada avtorica in plesalka Kjara Starič je plesno gibanje v Območju udobja priredila na avtorsko glasbo pianista in skladatelja Francisa Coatesa III, ki ga je, tako Staričeva, spoznala v New Yorku pred tremi leti.

Kot je dejala, ji glasba kaže pot in jezik, s katerim utelesi svoje misli, koreografiranje pa je vzporedni svet, kamor se lahko zateče. V plesni predstavi Območje udobja (Comfort Zone) odgovarja na vprašanje, kaj vse se lahko zgodi v varljivem območju udobja, ki je s svojo tesnobno varnostjo omejujoče, hkrati pa raziskuje možnosti izven tega območja, kamor človek uide takrat, ko se za to res odloči. Koreografija Staričeve je nastala ob posvetih z umetniškim sodelavcem Tomažem Letnarjem. Plesalci bodo oblečeni v kreacije Almine Durakovič, vizualni koncept predstave pa je delo režiserke Jasne Hribernik.

Umetniški izraz Sanje Nešković Peršin je v slovenskem plesnem prostoru prisoten v inovativnem spajanju klasične baletne tehnike in sodobnih plesnih izrazov. Avtorica bo svoj matični plesni kolektiv ljubljanskega baleta v kostumografiji Uroša Balantiča ter ob glasbi Saša Kalana predstavila z zornega kota, ki ga je določila filozofija francoskega misleca Baudrillarda.

Misel na nekaj, kar daje vtis končnega, je vedno hkratno spoznanje tistega, kar šele sledi. Peršinova je dejala, da plesalce nerada vidi v vlogi golih poustvarjalcev, zato je ples obogatila z improvizacijskimi tehnikami, ki se same organsko povežejo, nadgradijo strukturo, dinamiko ter ritem in pred občinstvom oživijo. K temu je s strokovnimi nasveti pripomogla tudi režiserka Barabara Novakovič.