Splošni pregled leta za nevladno kulturo
Znano je, da se Ministrstvo za kulturo ni ukvarjalo s področjem in problematiko kulture v času epidemije. Prav tako niso pokazali interesa pri pomoči kulturi in kulturnim delavcem s protikoronskimi paketi kljub zavedanju vpliva epidemije na slabšanje kulturnega stanja v državi.
Kljub opozorilom in predlogom društva Asociacija, zaenkrat še ni prišlo do ustrezne prilagoditve kriterijev za samozaposlene v kulturi, ki so, ali še bodo, zaradi pomanjkanja dela težje pridobili ali obnavljali statuse. Med drugim so kot predlog ponudili dodatne štipendije za ustvarjalce s področja kulture, saj številni niso bili upravičeni do temeljnega dohodka, eden ključnih predlaganih ukrepov pa je bila uvedba nadomestila za težave iz naslova vladnega odloka, ki s svojo uvedbo že predolgo razpolavlja število sedežev na kulturnih prireditvah in s tem posledično razpolavlja prihodke. Zaradi nepopravljive nastale škode z uveljavitvijo tega odloka trdijo, da bi morala vlada kriti nadomestitev izgube. Vlada je z junijem in PKP9 uveljavila bone za kulturo, a spregledala kopico dejavnosti poslovnih subjektov in tako pri dveh ukrepih ni vključila SKD 90.030 Umetniško ustvarjanje, kjer so dejavnosti nekaterih ključnih ustvarjalnih poklicev.
Predlog NPK nevladno kulturo obravnava neustrezno
Ciljna ravnina pred volitvami je sprejetje Predloga resolucije o nacionalnega programa za kulturo 2022-2029 v državnem zboru. Težave se pojavijo, ko je govora o neodvisni kulturi, tj. NVO in samozaposlenih v kulturi. Predlog poudarja problematičen odnos do nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi, kjer je zapisana napoved zmanjševanja in številčnega zamejevanja števila samozaposlenih v kulturi in NVO v kulturi v javnem interesu.
Predlog NPK skuša obe entiteti, brez prave nadaljnje distinkcije, umestiti v zasebni sektor. Na podlagi ZUJIK statusa NVO in samozaposlenih v kulturi ni možno enačiti z poslovnimi subjekti zasebnega prava, zato bi bil potreben premislek o ločenem obravnavanju. Težava je tudi nezadostno vključevanje nevladne kulture v večino poglavij dokumenta, ko gre za posamezna področja umetniškega ustvarjanja, kot so npr. scenske umetnosti in podobno. Nekonkretno opredeljeni predlogi so problematični, ker štiriletni akcijski načrt potrjuje zgolj vlada, ne pa tudi državni zbor ter zanj ni predvidena javna razprava,
Regresija instituta strokovnih komisij
Mandat zdajšnjega ministra so zaznamovali sistematični posegi v sestavo, način sestave in vlogo instituta strokovnih komisij, kar vse vpliva na njegovo regresijo. Pravilnik o strokovnih komisijah je vsebinsko problematičen, saj zmanjšuje število članov in posega v razmerje med člani strokovnih komisij in tistih, ki so uslužbenci ministrstva za kulturo, problematičen je tudi način izbora predsednika komisije in številne druge točke.
Posledica Zakon o debirokratizaciji je predvsem nižanje stopnje strokovnosti odločanja in višanje stopnje političnega vmešavanja v procese odločanja v okviru javnih razpisov, saj se je zakon osredotočil na vlogo strokovnih komisij v procesih odločanja v okviru javnih razpisov, ki jim odvzema zadnjo besedo pri odločanju o razdeljevanju razpisnih sredstev, ko govorimo o strokovnosti omenjenih odločitev. Po novem bi bila dokončna strokovna odločitev prepuščena vsakokratnemu ministru ali ministrici za kulturo, kar pa za sabo prinese odpiranje prostora za manj strokovne in v končni fazi celo politične odločitve.
Vse manj javne infrastrukture za nevladno kulturo
Prostori za delo in redno financiranje dejavnosti so ključni za delovanje in razvoj programov nevladnih organizacij in samozaposlenih na področju kulture. Društvo Asociacija je leta 2020 izvedlo analizo prostorskih potreb NVO v kulturi, ki prikazuje 80% delovanje v premajhnih prostorih ter zrazito potrebo po skladiščih. Od takrat so se ti prostori le še skrčili, saj so svoje delovanje ukinili prostori, v katerih so delovale umetniške skupine, društva in zavodi: Tobačna, Kersnikova, Rog. Kjub zavedanju o prostorski problematiki, pa MOL in MK v svojih strategijah za njeno rešitev nimajo predvidenih konkretnih ukrepov.
Da gre v primeru MOL za ignoriranje prostorske situacije NVO v kulturi, je razvidno na primeru večnamenskega prostora AKC Metelkova, kjer načrtujejo postavitev prizidka hostlu Celica, kar nakazuje na krčenje javnega prostora oz. prostora za prireditve.
Znan je tudi položaj osemnajstih nevladnih organizacij, ki jih Ministrstvo za kulturo s pravnimi sredstvi želi izseliti iz prostorov na Metelkovi 6. Da je položaj sporen, kaže dejstvo, da gre za organizacije, ki na razpisih (tudi MK) dosegajo vrhunske ocene, ki so prepoznavne tako doma kot tudi v mednarodnih krogih, nekatere od teh tudi Ministrstvo sofinancira. Od številnih stavb pa le manjše število zares deluje kot muzej z javnim programom, ostali prostori so namreč namenjeni ostalim dejavnostim.
Samozaposleni v kulturi
Zamejevanje štipendijskih možnosti
Ministrstvo za kulturo je z letošnjim Javnim razpisom za delovne štipendije ponovno uveljavilo staro prakso, po kateri so do 53 delovnih štipendij v vrednosti 3.000 EUR iz razpisa upravičeni izključno samozaposleni v kulturi, stari največ 29 let. Pred spremembo so bili do štipendij iz naslova razpisa upravičeni samostojni ustvarjalci do starosti največ 35 let. S spremenjenimi pogoji je ministrstvo močno zmanjšalo število tistih, ki lahko dostopajo do ene redkih državnih spodbud za samostojne ustvarjalke in ustvarjalce z registrirano poklicno dejavnostjo v polju kulture ter okrnilo že tako nezavidljive pogoje samozaposlovanja na področju kulture.
Pri Asociaciji že vrsto let opozarjajo, da je področje samozaposlenih v kulturi potrebno celovito prenoviti, tudi s krepitvijo štipendijske politike za vse starostne skupine in področja ustvarjanja, z urejanjem socialnih pravic ter z vpeljavo karierne dinamike, ki bi močno pripomogle k dvigu njihove ustvarjalnosti, njihovi socialni vključenosti ter k njihovi uspešni vrnitvi na trg dela.
Zaradi odvzema davčne nagrade bodo številni izgubili pravico do prispevkov za socialno varnost
Posledica zakonsko sporne interpretacije bo, da bodo samozaposleni v kulturi – normiranci, ki ji bodo sledili, oškodovani, ker bodo z letošnjim letom v nasprotju z veljavno zakonodajo plačali okrog 200 EUR dohodnine več, saj se jim bo za vrednost socialnih prispevkov zvišala davčna osnova in številnim grozi, da bodo, ker je Ministrstvo za kulturo tudi za leti 2021 in 2022 cenzus določilo na višino 20.051,28 EUR, kar ne upošteva povišanja prihodkov samozaposlenih v kulturi - normirancev iz naslova sporne interpretacije FURS, izgubili pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Škoda za številne samozaposlene v kulturi in kulturo samo zna biti brez hitrega odziva odločevalcev tako nepopravljiva.
Nujni ukrepi na področju samozaposlenih v kulturi
Društvo Asociacija predlaga:
● Prenehanje s kršitvami v postopkih, povezanih z pridobitvijo statusa samozaposlenih v kulturi
● Poenostavitev in digitalizacija administrativnih postopkov ter razpisov za SZK
● Širitev in krepitev štipendijske politike na vse starostne skupine ter področja in
dvig višine štipendij
● Ureditev zdravstvenega varstva samozaposlenih na področju kulture ter
zagotovitev karierne dinamike
● Zagotovitev ustreznih pogojev in sistemov vrednotenja dela samozaposlenih v
kulturi
● Zagotovitev ustreznih mehanizmov za krepitve upravljalskih zmogljivosti
posameznikov
Ministrstvo za kulturo ima že drugo leto zapored zadovoljiv proračun, ki pa se ne odrazi v ustrezno povečani višini sredstev, ki jih v proračunu Ministrstvo za kulturo namenja za umetnostne programe in programe nevladne kulture. Ko gre za proračunsko leto 2022, smo še daleč od končne ocene višine sredstev, ki jih bo Ministrstvo za kulturo namenilo za izvedbo t.i. programskega razpisa, večletnega projektnega razpisa in enoletnih projektov.
Rezultati prvega so danes znani, sodbe bodo pokazale, ali so tudi dokončni, rezultate drugega še čakamo, zaskrbljujoče pa je, da Ministrstvo še vedno ni objavilo enoletnih projektnih razpisov za področja uprizoritvenih, vizualnih in intermedijskih umetnosti ter glasbe.
Ministrstvo za kulturo je razpolovilo višino sredstev na postavki »Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti«, iz katere namenja sredstva za omenjene razpise.
Nekaj vsebinskih poudarkov glede problematike programskega razpisa
1) Nevladne organizacije v kulturi so tiste, ki skrbijo, da se v Sloveniji razvijajo mdr. sodobni ples in intermedijske umetnosti ter sodobnejše glasbene zvrsti, ministrstvo pa na več mestih ustrezno prepoznava vlogo nevladnih organizacij, ko gre za vizualne umetnosti. Nevladne organizacije so ključne za zagotavljanje javnega interesa za kulturo, zato mora Ministrstvo za kulturo ustrezno prepoznati njihov pomen, zagotavljati pogoje za profesionalizacijo področja ter razvojno postopati tudi in predvsem, ko gre za sofinanciranje njihovih umetniških programov in projektov.
2) Če Ministrstvo za kulturo ne veča sredstev in števila upravičencev, se bodisi nove, četudi vrhunske nevladne organizacije ne morejo ustrezno razviti bodisi so nekoč sofinancirane obsojene na umiranje na obroke, s čimer izgubljamo prebojne umetniške
vsebine in ves razvoj, ki so ga doprinesle domači kulturi. To navadno pomeni prekinitev dela z dolgoletnimi sodelavci, zamejitve, ko gre za postprodukcije, ogrožene podporne programe, ogroženo je črpanje EU sredstev, pri črpanju slednjih pa so NVO izjemno uspešne. Večletni projektni razpis je v pretežni meri namenjen podpori festivalov, bienalov in platformam ter za nevladne organizacije, katerih programe je država pred tem sofinancirala, predstavlja izjemno zamejitev produkcije ter možne višine državne podpore. Ko gre za intermedijske umetnosti, pa uspeh na večletnih projektnih razpisih skoraj ni možen, saj prijavitelj, na področju, ki predvideva tri podprte festivale, konkurira s festivali treh občinskih javnih zavodov.
3) Manko dialoga med nevladnimi organizacijami in Ministrstvo za kulturo je občuten, tudi iz naslova neimenovanja dialoške skupine. Vse to se močno odraža v neustrezno zasnovanih razpisnih rešitvah, njihovi neustrezni časovni objavi, pa tudi v nepoznavanju, celo ignoriranju stanja na terenu, kakovosti dela ter potreb nevladnih organizacij, ki delujejo v polju kulture.
4) Regresija instituta strokovnih komisij se odraža tudi v vsebinskih obrazložitvah njihovih ocen, zmanjševanje članov komisije za seboj nujno prinaša tudi manjše poznavanje področja. Prav v nepoznavanju, celo odmaknjenosti lahko edinole najdemo
razloge, da na razpisu ni bil podprt niti en prijavitelj, ki producira glasbene dogodke sodobnih, popularnejših, rockovskih in elektronskih glasbenih zvrsti. Da je edini način obrazložitve ali pritožbe na strokovne ocene tožba, je izrazito problematično, sodišče namreč o vsebini odločb ne odloča, zgolj o postopku, tožbe pa so za NVO časovno in
finančno izčrpljujoče. Menimo, da bi bilo že v okvirih ministrstva uveljaviti večstopenjsko presojo.
Nujni ukrepi na področju nevladnih organizacij v kulturi
Društvo Asociacija predlaga:
● Vsakoletno progresivno povečevanje javnih sredstev za programe in projekte
poklicnih NVO, razvojna naravnanost in odpravljanje prekarnih pogojev dela
● Vzpostavitev fonda za promocijo pomena nevladne kulture in oblikovanje
dolgoročne strategije nevladnih organizacij v kulturi
● Vpis dialoških skupin z NVO in samozaposlenimi v kulturi ZUJIK
● Preoblikovanje procesov priprave na razpise ter prenova razpisnih mehanizmov
● Digitalizacija razpisnih mehanizmov, debirokratizacija postopkov in zmanjšanje
administrativnega bremena NVO
● Zagotovitev ustreznega in sistematičnega izvajanja sistema deleža za umetnost
● Vzpostavitev ustreznih načrtov in mehanizmom za decentralizacijo
● Zagotovitev in izvajanje različnih možnosti za izvenproračunska sredstva za NVO
Pisma podpore neodvisni kulturi
Nevladne organizacije v kulturi so med najbolj mednarodno dejavnimi in uveljavljenimi akterji v kulturi. V duhu trenutnega dogajanja in vse slabšega položaja nevladnih organizacij v kulturi v Društvu Asociacija prejemajo številna pisma podpore domačih in tujih organizacij in posameznikov.
Trenutni seznam pisem podpore si lahko ogledate na spodnji povezavi.
http://www.asociacija.si/si/2022/02/13/mednarodna-in-lokalna-podpora-neodvisni-kulturi/