Marko (Marcos) Fink se je rodil leta 1950 slovenskim staršem v glavnem mestu Argentine. Po diplomi iz petja v rodnem Buenos Airesu se je izpopolnjeval pri evropskih vokalnih pedagogih, kot so Philippe Huttenlocher, Wolfgang Schöne, Aldo Baldin in Erik Werba. Leta 1988 je dobil štipendijo in v Londonu študiral pri Heather Harper in Robertu Sutherlandu. Leta 1990 je postal član salzburškega Deželnega gledališča in se nato odločil za pot svobodnega umetnika.
Sledila so povabila več evropskih opernih hiš. Sodeloval je z znanimi dirigenti, kot so Alain Lombard, Hans Graf in Pinchas Steinberg, in z uglednimi orkestri ter nastopal po vsem svetu od Pariza do Tokia in Buenos Airesa.
Sodeloval je pri različnih posnetkih, kot so Puccinijeva Slovesna maša, Bachova Maša v h-molu in Schemellijevi korali, ter pri antološki zbirki Musica sacra slovenica. Za ZKP Radia Slovenija je ob klavirski spremljavi Nataše Valant posnel Schubertove cikle Lepa mlinarica, Labodji spev in Zimsko popotovanje, kar je bilo leta 1998 nagrajeno z zlatim orfejem za interpretacijo Academie du disque lyrique v Parizu. Leta 1999 je za interpretacijo Schubertovih samospevov prejel nagrado Prešernovega sklada.
S sestro Bernardo Fink sta leta 2006 pri založbi HM posnela ploščo Canciones argentinas, ki je bila nominirana za nagrado grammy v kategoriji najboljše klasične vokalne izvedbe in BBC music award. Leta 2009 je Glasbena matica izdala, ploščo posvečeno samospevom Josipa Ipavca, leta 2011 pa je pa pri francoski založbi HM izšla plošča s slovenskimi samospevi Slovenija!, ki sta jo s sestro Bernardo in pianistom Anthonyjem Spirijem posnela v Berlinu.