Priljubljene so tudi glasbene izvedbe njegovih pesmi. Velikokrat prireja besedila klasičnih avtorjev, kot so Moliere, Shakespeare in Prešeren. Njegova dela so uvrščena v učbenike in antologije.
Prevaja predvsem češko, hrvaško in rusko poezijo 20. stoletja. Kot igralec je nastopil tudi v več filmih. Med letoma 1986 in 1990 je bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani, je zapisano na spletni strani založbe Mladinska knjiga.
Ob svojem jubileju je izpostavil pomen kulture in kulturnega ustvarjanja za družbo in slovensko državo. Rozman, ki kot svobodni umetnik ustvarja že od leta 1984, je tudi ocenil, da so danes razmere težje kot pred več desetletji.
Sam opaža, da je kultura predvsem politikom v današnjih časih manj pomembna, kot je to veljalo v preteklosti, še pred osamosvojitvijo Slovenije. Opaža tudi manko ustrezne kulturne politike v samostojni Sloveniji. Kot je še dodal, brez umetnikov ne bi bilo slovenske države.
Kot je še bil kritičen, se v današnji družbi na kulturo ne glede več kot na eno od najpomembnejših veziv slovenske družbe. Prav tako kultura po njegovih besedah pripomore h kultiviranju same družbe, ki jo je Rozmana ocenil kot še precej nekulturno. Ob tem je opozoril, da se nam brez tega veziva ob naslednjem političnem ali kakšnem drugem pretresu, tudi vojaškopolitičnem, lahko zgodi, da ne bo več zedinjene Slovenije.
"Resnično se bojim, da smo na poti, da bodo prevladali interesi tistih, ki mislijo, da je Slovenija njihov prostor," je dodal in se zavzel za tehten razmislek in pogovor, zakaj kulturo potrebujemo in zakaj je pomembna. Da bi se stvari spremenile na bolje, po njegovem absolutno manjka politične volje. Morali bi se zavedati, da umetniki opravljajo "marsikakšno pomembno funkcijo" v družbi, je še menil.
Andrej Rozman Roza se je rodil 25. maja 1955 v Ljubljani, kjer še vedno živi. Po srednji šoli je na Filozofski fakulteti študiral slovenistiko, vendar je leta 1978 študij pustil, s prijatelji ustanovil Pocestno gledališče Predrazpadom in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani.
Leta 1981 je ustanovil in do leta 1995 vodil Gledališče Ane Monro. Bil je začetnik improvizacijskih gledaliških tekmovanj v Sloveniji. Piše parodične in komične, pa tudi pripovedne in lirične pesmi, pravljice in gledališke igre za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije oziroma jih prestavlja v sodobnost ter prevaja.
Marca 2003 je ustanovil zavod Rozinteater, v katerem skrbi za kulturno ponudbo za slovensko govoreče občestvo v razponu od dveh let do zadnje ure, junija 2009 pa zaničniško versko skupnost, katere vernice in verniki verjamejo, da je v Sloveniji možen ničodstoten davek na temelj slovenske države, slovenski jezik, in da sta na Zemlji možna tako ničodstotna revščina kot tudi ničodstotno onesnaževanje okolja, ne da bi za to morala izumreti človeška vrsta, je v zanj značilnem slogu zapisano v biografiji na spletni strani Rozinteatera.
Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade, nazadnje leta 2022 častno listo IBBY in leto prej Levstikovo nagrado za življenjsko delo.