Okrogla miza Mali odri

Z okroglo mizo o malih odrih se pričenja sklop rednih forumov, s katerimi želi DGKTS spodbuditi razmislek o izbranih temah s področja uprizoritvenih umetnosti. S tokratno okroglo mizo želijo izpostaviti pomen pridobitve novega gledališkega prostora in ob otvoritvi malega odra v SNG Nova Gorica odpreti prostor za refleksijo o konceptu in zgodovini malih odrov. Morda velja ob tem spomniti, da je prav v Novi Gorici med letoma 1972 in 1984 potekalo Goriško srečanje malih odrov, ki se je od leta 1985 do 1991 nadaljevalo kot Srečanje gledališč Alpe-Jadran.

Sam pojem malega odra se izmika natančnejši opredelitvi, saj združuje vsebinsko, stilno in produkcijsko raznovrstne gledališke prakse in prevzema različne vloge tako na institucionalnem kot tudi neinstitucionalnem področju. Aktualni dogodek ponuja priložnost za pregled raznolikega gledališkega snovanja na malih odrih skozi njegovo zgodovino, s poudarkom na posebnostih, ki jih mali oder predstavlja, in potencialih, ki jih ponuja.

V svojem zgodovinskem začetku namreč »mali oder« predstavlja predvsem prostor za udejanjanje eksperimentalnih gledaliških teženj. Takšne prakse se pojavijo z Eksperimentalnim gledališčem Balbine Baranovič (1955) ter kasneje svoje prepoznavno mesto najdejo v okviru Eksperimentalnega gledališča Glej. Znotraj institucionalnih gledališč izstopa kot prostor za nova gledališka iskanja mali oder ljubljanske Drame v obdobju ravnateljevanja Bojana Štiha. Ko se gledališki eksperiment začne seliti na velike odre, se takšna ekskluzivnost malih odrov počasi ukinja. Svoj prostor na malih odrih zasedejo komorne uprizoritve, ki zahtevajo večjo bližino med odrom in avditorijem, intimnejšo atmosfero ter drugačen, minimalističen slog igre. »Mali oder« ponuja priložnost avtorskim projektom, tesno pa je povezan tudi z razvojem monodram.

Poleg vsebinskih navezav se inherentna logika »malega odra« manifestira tudi v njegovih produkcijskih in ustvarjalnih pogojih. Ustvarjanje na malem odru je pogosto povezano z manjšim finančnim vložkom, manjšo igralsko zasedbo in je ustreznejše za gostovanja. Prostor malega odra pogosto ponuja prve priložnosti mladim, še neizkušenim gledališkim avtorjem. »Izrazu »mali oder« je namreč mogoče pripisati več določilnih elementov, a v resnici nobene povsem določne razlage«, ugotavlja Ana Perne v publikaciji na temo malih odrov, ki bo prav tako obeležila dogodek in v kateri s strokovnimi prispevki sodelujta še Martina Mrhar in Tea Rogelj.

Kaj torej »mali oder« predstavlja danes? Smo v teh kriznih časih res zavezani le še minimalnim vložkom, lažjim potem in manjšim tveganjem, ali je to še prostor iskanja, preizkušanja različnih, drznih gledaliških formatov? Je takšen oder privlačen le zaradi produkcij manjšega formata, ki so tudi produkcijsko, logistično, organizacijsko in ob morebitnih gostovanjih lažje obvladljive, ali tudi zaradi možnosti preizkušanja samosvojih avtorskih poetik? Kakšna je vloga malega odra in njihova umeščenost v obstoječe gledališke prakse? Je mali oder še prostor raziskovalnega gledališkega snovanja, prostor, ki zaradi svoje velikosti ponuja priložnost za drugačne formate predstav?

Pri pogovoru na okrogli mizi bodo sodelovali: nekdanji gledališki kritik Aleš Berger, gledališki režiser Zvone Šedlbauer, umetniški vodja ŠKUC gledališča in selektor festivala Monodrama Ptuj 2010 Alen Jelen, gledališka kritičarka Ana Perne ter režiser uprizoritve Grenki sadeži pravice Andrej Jus.

Okroglo mizo bosta moderirali Nika Arhar in Nika Leskovšek, vodji rednih forumov DGKTS.