Besedilo ponedeljkove radijske igre na Arsu Izdaja neba je alegorična drama avtorja Igorja Likarja, sicer priznanega radijskega režiserja. Obravnava razmerja med dobrim in zlom, med lučjo in temo. Iskanje razmerja med temi nasprotji oblikuje kot politično igro. Njen globalni konflikt uprizarja kot upor zoper totalno oblast, ki si dovoli tudi trgovanje z nebom, kar uporabi kot metaforo in s tem razkriva anatomijo avtokratskega vladanja. A vendarle razume prav slo po oblasti kot eno izmed najmočnejših življenjskih gonil. Režija Gregorja Tozona je izrabila izrazne možnosti radia do umetniške ravni.

Premiera prvega dela radijske igre V iskanju izgubljenega jezika avtorja Gorana Vojnovića bo v torek na Prvem. Nastala je v okviru letošnje Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica−Gorizia ter v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in Radiem Trst A. Za goriško gledališče je to druga predstava trilogije, ki so jo speljali v letošnjem letu. Zamisel za predstavo je nastala v sodelovanju z Giacomom Pedinijem, umetniškim vodjem festivala Mittelfest, ki je v tem okviru želel predstaviti zgodbe prebivalstva ob meji v specifičnih in za to regijo ključnih obdobjih nedavne zgodovine. Navdih za trilogijo je bil roman Josepha Rotha Kapucinska grobnica, katere dramatizacija je bila besedilna podlaga za prvo uprizoritev trilogije in smo jo premierno že predvajali v radijski priredbi. Druga, Vojnovićeva, je umeščena v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, tretja pa bo obravnavala tukajšnji prostor v sodobnih časih. Trilogija nosi ime Nezmožni umreti. V iskanju izgubljenega jezika je zgodba o dveh bratih, ki sta se v mladosti razšla in živita vsak na svoji strani slovensko-italijanske meje. Prvi je zagrizen fašist, drugi je bil v partizanih in je postal funkcionar v jugoslovanski administraciji. Igra se začne, ko prvega zadene kap in spregovori v jeziku otroštva, ki ga njegov sin ne razume. Pomaga lahko le negovalka, ki omogoči srečanje z bratom. To za oba – in njune najbližje – pomeni vznemirljivo spoprijemanje s preteklostjo in s samim seboj. V prvem delu spremljamo ekspozicijo zgodbe življenj obeh bratov, ki se izteče v vrhuncu paranoje pred njunim srečanjem. Igra v režiji Ane Krauthaker je bila posneta v vili Zlatica in v studiih Radia Slovenija.

Četrtkova radijska igra na programu Ars Dobro jutro, dober večer je posneta po besedilu, ki se v marsičem razlikuje od znanih specifičnih del radijskega avtorja Franeta Puntarja. Prikaže en dan v življenju običajnega, "nedolžnega človeka", kot mu pravi Puntar, človeka, ki živi avtentično samo v stiku s svojo družino, ženo in otroki ter v stiku z naravnim okoljem. Vse drugo, kar doživlja, gre mimo njega, in v tem se skriva srž igre. Prav v tovrstni omejenosti pa Puntarjev lik Jože doživlja srečo in svojevrstno tragiko. Z besedilom, popolnoma usidranem v stvarnosti, razkrije sugestivnost in dramatičnost vsakdana. Igro je režirala Rosanda Sajko. V glavni vlogi izvrstnega Poldeta Bibiča Jože zaživi kot preprost, včasih celo primitiven, a prav v svoji avtentičnosti mogočen lik.

Kratka radijska igra

Kratki sobotni radijski igri začenjamo najprej na Arsu s priredbo kratke zgodbe Sabine Koželj Horvat z naslovom Deset, nagrajene na radijskem anonimnem natečaju. V njej potnica nič hudega sluteč potuje z vlakom, k njej pa prisede sopotnik, obseden s številom deset, ki si ga kot življenjski postulat zastavlja na vseh področjih. Ko si potnica ob njegovem odhodu iz kupeja le oddahne, pa jo čaka novo, podobno presenečenje ... Prek absurdne zgodbe je mogoče svet ugledati tudi iz popolnoma drugačne, absolutne številske perspektive. Kratko zgodbo je za radio priredila Suzana Tratnik, zrežirala pa Špela Kravogel.

Kratka radijska igra na Prvem pa bo tretja iz novembrskega cikla mlade avtorice Kaje Novosel. Dogaja se v trenutku, ko se je v krožnem križišču pokvaril semafor in ko je promet obstal. Med stoječimi avtomobili je tudi avtobus z le dvema potnikoma. Razvije se pogovor med njima in voznikom: o željah, o tem, ali ima smisel želeti si tudi kaj nedosegljivega. Skozi vsakdanji pogovor pa pronica slika s socialnimi konotacijami. Zrežiral jo je Klemen Markovčič.

Radijska igra za otroke

Zgodba Fižolček Miroslava Košute tokrat ne govori o rastlini ali o zrnu, čeprav nosi takšno ime. V pravljični igri z drobnimi junaki je najmanjši med najmanjšimi glavni junak vojaček Fižolček. Zakleto, v bedo ujeto kraljestvo bo rešeno le, če bo kdo našel nepremagljivi čudodelni meč. Na poti do meča, ki je nekoč skrivnostno izginil in ki bi lahko rešil kraljestvo lakote in revščine, se Fižolčku ponujajo slava, čast in bogastvo, skušnjave in nevarnosti, ki ga odvračajo od cilja. Vendar Fižolček pogumno sledi samo svojemu cilju. Kdor bo prisluhnil, bo vedel, ali mu bo uspelo. Tudi to igro je zrežirala Rosanda Sajko.

Spored radijskih iger od 17. do 23. novembra

Ponedeljek, 17. november
Radijska igra ob 22.05 (Ars) – Igor Likar: Izdaja neba

Torek, 18. november
Radijska igra ob 21.05 (Prvi) – Goran Vojnović, Ana Kržišnik Blažica: V iskanju izgubljenega jezika – 1. del

Četrtek, 20. november
Radijska igra ob 22.05 (Ars) –Frane Puntar: Dobro jutro, dober večer

Sobota, 22. november
Kratka radijska igra ob 19.30 (Ars) – Sabina Koželj Horvat, Suzana Tratnik: Deset
Kratka radijska igra ob 22.40 (Prvi) – Kaja Novosel: Želja

Nedelja, 23. november
Radijska igra za otroke ob 8.05 (Prvi) – Miroslav Košuta: Fižolček