Kot je na današnji predstavitvi strategije napovedal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan, naj bi javni zavod za sodobni ples predvidoma vzpostavili do konca leta ob sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Kot je še pojasnil, sodobni ples nima osrednje matične javne institucije, ki bi bila vozlišče javnih praks ustvarjalcev ter motor raznolikih podpornih dejavnosti. Ostalih podrobnosti Rusjan danes še ni želel razkriti.
Sama resolucija javni zavod opredeljuje kot ustvarjalno, raziskovalno, rezidenčno, skupnostno, medgeneracijsko, izobraževalno in vključujoče stičišče na področju sodobnega plesa, ki bo skrbelo za razvoj področja sodobnega plesa, umetniško produkcijo, profesionalni razvoj ustvarjalcev, medsektorsko in medpodročno povezovanje. Zavod bo tudi spodbujal projekte na področju zdravja in dobrega počutja, razvijal bo kulturno-umetnostno vzgojo, medgeneracijsko sodelovanje, mednarodno povezovanje in promocijo sodobnega plesa ter zeleni prehod.
Delovanje javnega zavoda bo lokalno umeščeno, vendar utemeljeno z regijskimi, evropskimi in mednarodnimi ambicijami glede povezovanja, sodelovanja in trajnostnih ciljev. Program bo javni zavod razvijal v sodelovanju z nevladnimi organizacijami ter samozaposlenimi v kulturi.
Javni zavod bo razpolagal s primerno infrastrukturo. Kot omenja strategija, bo imel večje število vadbenih prostorov, uprizoritveni in produkcijski prostor, multimedijska dvorana, specializirana knjižnica s čitalnico in arhivsko zbirko, skupnostni delovni prostor, razstavno-konferenčni prostor, administrativni prostori, rezidenčno stanovanje ipd. Deloval bo decentralizirano in imel prostore v več občinah. Prekarnost bo naslavljal z dobrimi pogoji dela, vključno z razvojem zmogljivosti za vse generacije in z mentorskimi shemami, znotraj katerih bo omogočal rast in nadgradnjo znanja predvsem mlajših ustvarjalk in ustvarjalcev, še navaja strategija.
Strategija, ki je zapisana na devetih straneh, sicer izpostavlja ključne izzive in smernice razvoja sodobnega plesa in je del širših sprememb kulturnega modela. Nastaja vzporedno z novo resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024-2031 s spremljajočim akcijskim načrtom.
Resolucija razlaga pet zastavljenih razvojnih ciljev. Poleg ustanovitve javnega zavoda za sodobni ples kot sistemske podpore za sodobni ples še internacionalizacijo, medsektorsko povezovanje, kar pomeni vključitev sodobnega plesa na področje šolstva, zdravstva in sociale, decentralizacijo, preko katere se bodo produkcijski pogoji vzpostavljali po več delih Slovenije, ter izboljšanje pogojev dela in pravic samozaposlenih v kulturi, je še povedal Rusjan.
Strategija poleg prekarizacije in negotovih pogojev dela prepoznava še pet ključnih izzivov področja sodobnega plesa; pomanjkanje vadbenih, produkcijskih in uprizoritvenih prostorov, neobstoj osrednje javne institucije, pomanjkanje celostnega pristopa k podpornim, mednarodnim in drugim aktivnostim in potrebo po redefiniciji kulturnega ekosistema sodobnega plesa v okviru uprizoritvenih umetnosti ter decentraliziranem pristopu.
Strategijo je oblikovala 12-članska delovna skupina za sodobni ples, ki se je prvič sestala marca lani. Delovno skupino so sestavljali strokovnjaki s področja sodobnega plesa in predstavniki z ministrstva za kulturo. Tega so zastopale Kim Komljanec, Tjaša Pureber in Mojca Jan Zoran. Poleg njih so bili v delovni skupini še Tamara Bračič Vidmar, Nastja Bremec, Petra Hazabent, Andreja Kopač, Nina Meško, Maša Radi Buh, Teja Reba, Dejan Srhoj in Rok Vevar.
V Sloveniji se področje sodobnega plesa že več desetletij srečuje z neurejenimi prostorskimi in produkcijskimi pogoji ustvarjanja. Velja za eno od področij umetniškega ustvarjanja z najvišjo stopnjo prekarnih zaposlitev. Kljub temu ustvarjalci sodobnega plesa beležijo številne uspehe doma in v tujini.