STA je več ustvarjalcev in poznavalcev področja povprašala, kdo so morebitni zmagovalci, kdo poraženci in kakšne alternativne poti so v času epidemije ubirali za dostop do svojih uporabnikov, potrošnikov kulture.
Miha Kovač: "Zmagovalec pandemije v Sloveniji bo tisti, ki bo prvi izstopil iz začaranega kroga"
Po besedah poznavalca knjižnega trga Mihe Kovača so v času, ko se radikalno spremenijo pogoji poslovanja, najbolj uspešni tisti, ki se temu prilagodijo. V času epidemije je to pomenilo, da so bili uspešni tisti, ki so s svojimi uporabniki ohranili ali na novo vzpostavili stik prek spleta in na ta način gradili nove in nadgradili stare skupnosti uporabnikov in kupcev kulturnih izdelkov. "Dlje kot bo pandemija trajala, bolj bo to očitno," je poudaril Kovač, ki je prepričan, da "tudi ko bo pandemije konec, svet ne bo več tak, kot je bil pred njo". Večina uporabnikov bo bolj vešča rabe digitalnih komunikacijskih orodij, razvili bodo tudi nove navade, je pojasnil profesor na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
V Evropi so zmagovalci pandemije založništva, ki so po eni strani razvila aplikacije za pretočni, naročniški dostop do avdio in e-knjig, hkrati pa so v njih - ob spoštovanju vseh omejitev - knjigarne ostale odprte, njihovi lastniki pa so začeli bolj uporabljati digitalna orodja za komunikacijo s kupci ali pa so razvili lasten način dostave knjig s kolesi, tako kot to v Sloveniji denimo počnejo dostavljalci hrane. Pri nas se ni v opazni meri zgodilo ne eno ne drugo, kar nas precej jasno uvršča na stran poražencev, je še menil Kovač. Njegova napoved: "Zmagovalec pandemije v Sloveniji bo tisti, ki bo prvi izstopil iz tega začaranega kroga."
Samostojni ustvarjalci in nevladniki: "Zmagovalcev ni, poraženci smo vsi"
V društvu Asociacija, mrežni organizaciji nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, opozarjajo, da je bil v času razglašene epidemije in vseh ukrepov, ki so akterjem na področju kulture onemogočili delo, celotni sektor močno prizadet. "V tem kontekstu menimo, da smo 'poraženci' vsi, ki smo bili ves ta čas prikrajšani za bogastvo vsebin, ki jih proizvaja sektor, kot tudi sektor sam," so poudarili.
Dodatno jih skrbi, da vlada in pristojno ministrstvo ne prepoznata področja in njenih akterjev kot oškodovancev in kulture ne prepoznata kot del rešitve. "Dejstvo pa je, da ima kultura tudi v epidemiji velik potencial, saj bi nam lahko pomagala prebroditi aktualno krizo predvsem z vidika psiholoških pritiskov, seveda pa ima pozitiven potencial tudi na drugih področjih," poudarjajo v Asociaciji.
Ob tem so znova spomnili na po njihovem mnenju destruktivne poteze ministrstva, kot so ignoriranje področja kulture v vseh protikoronskih paketih pomoči, neutemeljeno zanikanje pravice do plačila prispevkov samozaposlenim v kulturi, napad na avtonomijo strokovnih komisij, blokada avdiovizualnega področja in uničenje slovenskega filma, ustavitev financiranja STA in izselitev nevladnih organizacij z Metelkove 6.
Kot poudarjajo, se je odjemanje še vedno dostopnih kulturnih in umetniških produktov v času zaprtja javnega življenja eksponentno povečalo, kljub temu pa pripoznanje izrednega pomena in posledična podpora ustvarjalcem izostaja. "Zmagovalcev ni, saj se z ignoranco in jemanjem možnosti za delo in delovanje tistih, ki proizvajajo to, kar imenujemo 'javni interes v kulturi', izgubljamo vsi," so kritični v Asociaciji.
Matevž Luzar: Sem za slovensko mleko in za slovenski film
Slovenski film se je v letošnjem letu znašel v najhujši krizi, od kar obstaja, je poudaril režiser Matevž Luzar. "Ne samo v zadnjih 30 letih, ampak odkar lahko govorimo o obstoju slovenskega filma, odkar je France Štiglic posnel prvi celovečerni igrani film Na svoji zemlji ali pa, odkar je nastal film V kraljestvu Zlatoroga leta 1931," je pojasnil.
Po Luzarjevih besedah se je prvič zgodilo, da država v takšni meri ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti do slovenskih filmarjev. Ob tem je opozoril, da država s tem, ko ne potrdi izplačil za projekte, ki imajo podpisane pogodbe v minulih letih, pahne slovenski film na rob preživetja.
Za boljše razumevanje je razmere preslikal v polje kmetijstva. "Predstavljajte si, da bi država prenehala subvencionirati slovensko mleko, ker ji ne bi bilo všeč ali ker bi bilo avstrijsko mleko cenejše. Potrebujemo slovensko mleko kot tudi potrebujemo slovenski film, ker drugače ne moremo govoriti o Sloveniji, ki je samozadostna," je menil Luzar.
"Ne moremo govoriti o državi s svojo identiteto in svojim jezikom. Enako velja za celotno kulturo. Zadnji čas je, da se politika neha sprenevedati in izoblikuje kulturno politiko v dobro vsem. Sem za slovensko mleko in sem za slovenski film!" je še poudaril.