V prvem sklopu knjiga opredeljuje vlogo radijskega medija, kulturno in nacionalno poslanstvo radijske igre ter njeno umeščenost na svetovni zemljevid. Sledi poglavje o zgodovinskem razvoju radijske igre v Sloveniji, ki sega od začetkov 20. stoletja do danes ter opisuje natečaje in festivale. Osrednji del zajema kronološki pregled slovenske radijskoigrske produkcije, pri čemer je izbor omejen na dela, ki so prejela kakšno nagrado in priznanje brez RTV natečaja.
Opisane so tudi programske zvrsti radijskih iger, omenjena je ustvarjalnost na drugih radijskih postajah ter na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, za konec pa so vključeni še teoretski zapisi o radijski igri, je na predstavitvi povedala urednica knjige Anja Rošker. Spremlja jo slikovno gradivo, večinoma iz arhiva Radia Slovenija, v sodelovanju s katerim je knjiga izšla ob 90-letnici njegovega delovanja.
Radijska igra se je na Slovenskem po avtorjevih besedah začela še pred uvedbo radia, z začetkom takratnega Radia Ljubljana leta 1928 pa se je že igralo prvo tovrstno delo. Ta dejavnost je, kot je povedal Jan, v programih slovenskih radijskih postaj nepretrgoma navzoča vse do danes. V monografiji se je osredotočil na radijske igre slovenskih avtorjev in pretežno na ljubljanski studio, popisal pa je še radijsko ustvarjalnost v studiih radiev Maribor, Trst A, Koper Capodistria, Celovec, Celje in Študent.
"Slovenska radijska igra je v tem svojem delovanju zaobsegala in še deloma zaobsega celotni slovensko govoreči prostor," je povedal Jan. "Ko se je začela izvajati živo na programih takratnega Radia Ljubljana, je unificirala slovenski knjižni jezik in ga spravila na nek skupni govorni nivo, zborno izreko, v nasprotju z današnjo situacijo, ko radio zaradi slengov nastopa kot destrukcija slovenskega jezika," je poudaril.
Po njegovih besedah so se radijske igre sprva izvajale v živo, tako kot je deloval celoten radijski sistem, ponovitve so bile redke, aprila 1948 pa je bila na sporedu prva posneta radijska igra. Statistično gledano je bila od leta 1928 do danes vsake štiri dni in sedem ur premiera ene slovenske radijske igre, njeni ustvarjalci pa so v tem času dobili čez 200 različnih priznanj.
Kot je še poudaril Jan, je radijska igra ena dražjih umetniški zvrsti, glede na domet in poslušanost pa ena cenejših, poleg tega jo vidi kot enega največjih izvoznih artiklov slovenske kulture. Zanj je dokument časa, prostora in ljudi, ki so v tem prostoru sodelovali. Je dokument kulturnega utripa na splošno, režijske in glasbene poetike, tonskega pristopa in zmožnosti, kaj si poslušalec lahko predstavlja.
Po oceni odgovornega urednika 3. programa Radia Slovenija - programa Ars Mateja Venierja, avtorja spremne besede h knjigi, je radijska igra danes na prelomni točki: ali bo izginila ali bo dobila nove spodbude in bo v večji meri začela nagovarjati slehernika. Za slednje bi po njegovem mnenju tako kot vsaka druga umetniška dejavnost potrebovala sistemsko ureditev in stabilno financiranje, urediti bi bilo treba tudi avtorske pravice.