Edmond Rostand (1868 - 1918) je svojo najbolj znano dramo Cyrano de Bergerac napisal leta 1897. Zgodba o zvesti, a neizpolnjeni ljubezni je dosegla gledališko nesmrtnost ter se vedno znova rojeva na različnih odrih sveta. Večžanrska variacija francoske in svetovne klasike v divjem ritmu in sunkovitem tempu govori o tem, kaj vse se lahko skriva za besedo. V predstavi se prepletajo muzikal in lutke, ki predstavljajo Cyranojevo zgodbo, ta pa je umeščena v formo televizijske oddaje.

Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal dramaturg Tomaš Jarkovsky, je rdeča nit razkol med staro in novo dobo, ki vsaka prinašata svoj pogled na čas, na odnose, globino težav in njihovo reševanje.

"Enako kot danes stoji stari svet proti novemu svetu, se lahko reče, da lutke stojijo proti drugim žanrom v gledališču," je dodal Vašiček. Tako lutke predstavljajo Cyranojevo zgodbo, nasproti pa stojijo uspešni sodobni žanri.

Igralka in prevajalka Elena Volpi je povedala, da je predstava v prvi vrsti namenjena mladostnikom, ki jim skozi Cyranojevo zgodbo želijo sporočiti, da ne gre vse staviti na videz, ki je v današnji dobi pomemben, in na hitrost, ki določa sleherni dan.

Lektorica Metka Damjan je omenila tri jezikovne ravni predstave. Prva je v obliki verza je vezana na Cyranoja, druga je jezik predstave oz. televizijske oddaje, tretja raven pa je jezik zaodrja, kjer se nastopajoči pogovarjajo zasebne stvari. "Najbolj zadovoljna bom, če publika jezika sploh ne bo opazila, ker to pomeni, da je sestavni del predstave," je dejala lektorica.

V predstavi nastopajo Miha Bezeljak (Rihard), Maksimiljan Dajčman (Maks), Anže Zevnik (Viktor) in Uroš Škaper (poštar). Za scenografijo je poskrbel Kamil Belohlavek, kostumografka in avtorica likovne zasnove lutk pa je Tereza Vašičkova.