Akcijski načrt z ukrepi in cilji na področju kulture, časovnico za njihovo uresničitev ter obsegom sredstev mora vlada sprejeti po tem, ko je državni zbor februarja letos potrdil resolucijo o nacionalnem programu za kulturo (NPK) za obdobje 2022-2029. V NKS menijo, da bi ga vlada pred sprejemom lahko dala v javno razpravo, kulturna politika pa bi potrebovala konkretne, tudi finančno ovrednotene cilje. Člani so predlagali, da bi nova ministrica za kulturo ta načrt razkrila v stotih dneh po nastopu funkcije.
NSK je namreč v zadnjih dveh letih podal številne predloge, s katerimi bi po mnenju članov pripomogli k spremembam ali modernizaciji kulturnega sektorja. Kot jih je predstavila Uršula Cetinski, so predlagali ustanovitev javne agencije za glasbo, razrešitev problematike upokojevanja baletnikov, spodbujanje izobraževanja za umetniške poklice, skrb za slovenski jezik v digitalnem okolju in uvedbo 5-odstotnega davka za vse umetnine, ne le za knjigo.
Predlagali so tudi spodbude za razvoj likovne in glasbene kritike ter kritike intermedijske umetnosti, okrepitev medresorskega sodelovanja, ustanovitev strateškega telesa, ki bi tesneje povezalo turizem in kulturo, ter akcijski načrt na ravni države za promocijo kulture, ki je zaradi covida-19 izgubila pomemben del občinstva. Med drugim so se zavzeli tudi za obnovo ljubljanske Drame, za pripravo vsebin, ki bi zaživele v prenovljenih gradovih, za spodbude za pokrovitelje in donatorje v kultur ter za ureditev sistema na državni ravni pri projektih, ki jih podpre Evropska komisija.
NSK je v preteklih dveh letih tudi nasprotoval spremembam pravilnika o delu strokovnih komisij na ministrstvu, ki odločajo o vsebinah v kulturi. Ob tem je sprožil analizo strokovnega ocenjevanja programov in projektov, ki so financirani iz javnih sredstev, medtem ko do analize, ki bi primerjala evropske modele na tem področju, ni prišlo. Zato so novo ministrico Asto Vrečko pozvali, da bi dala zeleno luč zanjo.
Opozorili so tudi na problematiko kulturne infrastrukture, tako glede vzdrževanja kot glede nerealiziranih projektov, kot je NUK II, ki po oceni NSK ni pomemben le za izobraževanje in znanost, ampak tudi za kulturo, ter predlagali ustanovitev medresorske skupine. Ugotavljali pa so tudi, zakaj je prišlo do zastoja pri financiranju slovenskega filma, kjer mora sicer ministrstvo po nareku računskega sodišča odpraviti nekatere pomanjkljivosti.
Glede na izkušnje iz zadnjih dveh pandemičnih let NKS ponovno predlaga ustanovitev skupine, v kateri bi kulturniki sodelovali z epidemiologi v primeru ponovnih protikoronskih ukrepov, saj bi na ta način zmanjšali programsko in poslovno škodo v kulturi. Uresničil pa se je predlog, da so za obisk kulturnih prireditev, nakup knjig, nosilcev zvoka in podobno na voljo subvencionirani boni.
Cetinski je na današnji seji predlagala tudi, da bi se ministrstvo aktivno vključilo v napovedano reformo delovnih mest v javnem sektorju, predvsem glede neumetniških poklicev, kot so tonski tehniki, ki so v kulturi pogosto plačani manj kot na drugih področjih javnega sektorja.
Člani NSK Mitja Čander, Maša Jazbec, Jurij Krpan, Aleš Pavlin, Uroš Reiter in Marko Vatovec so se strinjali, da so izzivi znani in da sektor potrebuje spremembe. Po oceni Krpana bi bilo treba dati veliko pozornosti samozaposlenim, ki so "humus umetniškega ustvarjanja". Reiter bi v medresorsko sodelovanje vključil tudi ministrstvo za okolje in prostor, Pavlin pa se je zavzel za zunajproračunske vire na področju filma. Glede urejanja medijske zakonodaje pa so ugotavljali, da NSK nikoli ni imel strokovnjaka s tega področja.
Kot je povedal državni sekretar Marko Rusjan, je v interesu ministrstva, da pobude pregledajo in da zatem najdejo najboljše rešitve. "Naš cilj je, da kulturno politiko zastavimo bolj resno," je dodal.