NSK pozdravil strateško naravo osnutka Nacionalnega programa za kulturo

Osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2013-2016 je po Zornovih besedah strateški dokument, pripravljen za težke čase, pa tudi za boljše razmere. Prejšnji dokument je bil preobsežen in preveč birokratsko zastavljen, celo do te mere, da je ministrstvo postalo izključno izpolnjevalec birokratskega dokumenta, ki ga je sprejelo za štiri leta naprej. Marsikaj v programu je novega, v večanje novih investicij niso šli. Največjo težavo pa je predstavljalo uravnoteženje med splošnim dokumentom, ki bi bila nekakšna ustava za kulturo, in specifičnimi določili in cilji za posamezna področja kulture.

Kot je še povedal Zorn, se zaveda, da si bo del strokovne javnosti želel imeti prejšnji dokument, saj bi si želel več varnosti, vendar si na ministrstvu ne želijo načrtovati nečesa, kar ne bo uresničljivo.

Člani NSK so pozdravili strateško naravo dokumenta, so pa opozorili tudi na nekaj njegovih vsebinskih pomanjkljivosti. Med drugim so opozorili na nedoločene cilje, nejasno dinamiko izvajanja in na premajhno odgovornost države in politike, ki jima dokument obenem pušča preveč vpliva. Opozorili so še na nejasno interpretacijo termina kreativnih industrij.

Član sveta Mitja Čander dokument označuje za korektno osnovo za nadaljnjo obravnavo. Pozdravlja, da bodo evropsko podprti projekti avtomatsko deležni tudi podpore v Sloveniji, želi pa si več konkretnih usmeritev na področju davčne zakonodaje in investicij.

Miran Mohar, prav tako član NSK, pa je opozoril na pomen sodobne kulture, ki jo lahko bralec besedila po njegovem mnenju razume v podrejenem položaju v primerjavi s klasično, ter na termin kreativne industrije. Po njegovih besedah je v majhni državi brez pravega trga nevarno govoriti o "industriji".

Predsedniku NSK Miranu Zupaniču se zdi sporno, da bo politika neposredno odločala o tem, kaj je vrhunsko na področju umetnosti. S tem se, tako Zupanič, "vračamo v socialistični realizem". Kritičen je tudi do tega, da dokument v ničemer ne zavezuje politike. Obenem ne daje kulturni sferi nobene jasnosti ter ne prispeva k predvidljivemu produkcijskemu okolju.

ZUJIK je po Zornovih besedah temeljni zakon, ki je star dve desetletji, kar kaže, na to, da je bil dober. So se pa okoliščine v tem obdobju tako spremenile, da je že dolgo potreben nov zakon. "Spremembo zakona je napovedovalo vsako ministrstvo, a je vsako odstopilo zato, ker je dregnilo v osir vseh mogočih ustaljenih praks, od časa samoupravljanja do danes," je poudaril in dodal: "Ta predlog ni le pogumen, je tudi dober, kljub temu, da bo naletel na veliko kritik."

Mitja Rotovnik, ki je pri pripravi zakona sodeloval kot zunanji sodelavec, je dejal, da je projekt "invaliden, saj modernizacija javnega sektorja v kulturi ni mogoča, ker je ta ujet v splošno javno zakonodajo". Poudaril je, da zakon v ospredje postavlja poslanstvo javnih zavodov in ne zadovoljevanja interesov zaposlenih.

Član sveta Matjaž Zupančič je izpostavil poslovno nestabilnost javnih zavodov. Ti morajo načrtovati program za eno leto vnaprej, obenem pa ne vedo, koliko sredstev bodo zanj prejeli.

Na seji je bilo govora tudi o plačevanju prispevkov za samozaposlene. Po besedah ministra Turka je to socialni korektiv, namenjen le odličnim. Zupanič pa je menil, da "cilj ni lačen in premražen vrhunski umetnik, pač pa nekdo, ki lahko od svojega dela živi".