NSK bo podprl prizadevanja baletnikov po ureditvi področja izobraževanja

Po besedah Biserke Močnik z ministrstva za kulturo so skupaj z DBUS analizi stanja na področju baleta posvetili zadnja štiri leta in prišli do spoznanja, da je nujno potrebno urediti področje izobraževanja. Kot je dejal predsednik DBUS Tomaž Rode je namreč sistem izobraževanja na področju baleta neučinkovit in nefunkcionalen. O tem priča tudi dejstvo, da je bilo v zadnjim desetletju v slovenska baletna ansambla v primerjavi s tujimi angažiranih zelo malo slovenskih baletnih plesalcev, ni pa tudi domačih baletnih solistov.

Enega od razlogov za nastalo situacijo Rode vidi v ustanovitvi Višje baletne šole za baletne pedagoge, na katero se plesalci vpišejo takoj po končani srednji baletni šoli in jim zato, kot je dejal, manjka izkušenj, kritičen pa je bil tudi do profesorjev na šoli, ki po njegovih besedah nimajo ustrezne pedagoške izobrazbe. Baletni izobraževalni sistem je na Slovenskem na najvišji ravni v srednji šoli, kjer pa je maturitetni program, kar pomeni, da je število ur za maturitetne predmete določeno, zato se v zadnjem času krči število ur za nekatere strokovne predmete.

Našteto, kot je dejal Rode, kliče po posodobitvi izobraževalnega sistema na področju baleta, pri čemer bi bilo najprej potrebno ustanoviti akademijo za balet, ki bi poskrbela za dvig kvalitete slovenskih baletnih plesalcev. Izpostavil je, da je balet umetnost mladih in da morajo baletni plesalci kariero začeti zgodaj, zato bi morali učenci na akademiji v petih letih opraviti tudi maturo.

Prorektor Univerze v Ljubljani Aleš Valič je poudaril, da se že dalj časa zavedajo nujnosti visokošolskega izobraževanja na področju baleta, zato se iniciativi DBUS in ministrstva pridružujejo. Kot je dejal, je sicer akademija želja vseh, vendar pa se zavedajo, da najbrž ne bi bilo pametno iti po bližnjici, ampak bi bilo bolje, da bi se ta razvila iz neke druge oblike. Zato menijo, da bi bila morda ustreznejša ustanovitev katedre za balet na eni od obstoječih akademij, na Akademiji za glasbo ali na AGRFT. Članica sveta Meta Hočevar je ob tem menila, da bi bilo v omenjena prizadevanja potrebno vključiti tudi nacionalni balet.

Na predlog Hočevarjeve je na včerajšnji seji beseda tekla tudi o položaju umetnosti v splošnem izobraževanju. Kot je Hočevarjeva zapisala v gradivu za sejo, je ukvarjanje z odnosom do jezika in jezikom kot nosilcem narodove biti tradicionalno umeščeno v sistem izobraževanja, precej drugače pa je s prostorom. Tega namreč razumemo kot nekaj samoumevnega, kot neko potrošniško robo, na katero se vsak spozna in jo lahko po svoje oblikuje, uničuje, troši, je prepričana Hočevarjeva.

Esejist, publicist in dolgoletni urednik Založbe in Revije 2000 Peter Kovačič-Peršin je izpostavil pomembnost vzgajanja učencev v celovitem dojemanju umetnosti, saj bodo lahko le tako razvijali svoje ustvarjalne potenciale.

Arhitekt Sašo Ostan je poudaril, da nas prostor zelo določa, saj arhitektura, urbanizem in krajinska arhitektura jasno odslikavajo stanje družbe. Direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevž Čelik pa je med drugim izpostavil, da je, če hočemo dvigniti zavest o vrednosti prostora, potrebno ljudi opremiti z ustreznim znanjem.