Dialogi se v svojem 52. letniku kažejo tudi v popolnoma novi podobi, ki se bo odslej ujemala s tematskimi poudarki posameznih številk. Oblikovanje in naslovna fotografija sta delo Matjaža Wenzla.
Iz povzetka vsebine: "Zdi se, kakor da bi se svet premaknil že naprej od termina promocije nacionalnih kultur k nečemu bolj stvarno oprijemljivemu, piše v uvodniku urednik za scenske umetnosti Primož Jesenko, ki je pripravil tudi intervju s karierno diplomatko z veliko izkušnjami na področju kulture Alenko Suhadolnik, nekdanjo slovensko generalno konzulko v New Yorku, nekdanjo vodjo sektorja za mednarodno kulturno sodelovanje na slovenskem zunanjem ministrstvu in nekdanjo veleposlanico v Tel Avivu. Alenka Suhadolnik med drugim jasno pove, da pri tem dolgoročnem nacionalnem podvigu ne gre za kaj tako prozaičnega, kot je izvoz slovenske kulture, ki naj državo prikaže svetu v čim lepši luči, pač za mnogo bolj temeljito organizirano soustvarjanje svetovne kulturne krajine na način profesionalnih sodelovanj, koprodukcij in združitve moči.
Kako to počnejo Norvežani s svojo družbo Ibsen International, prvotno namenjeno širjenju Ibsenovih del po svetu, v svojem dnevniku opiše slovenska dramaturginja Vilma Štritof, ki sodeluje v norveških dramskih delavnicah na Kitajskem, v katerih dramaturgi pomagajo mladim dramskim piscem z vsega sveta in tako udejanjajo mednarodno izmenjavo in sodelovanje v kulturi in umetnosti.
V nadaljevanju objavljamo dve razpravi, ki se vsaka na svoj način dotikata gledaliških eksperimentov. Sociolog kulture Aldo Milohnić, ki je lani uredil tematsko številko Dialogov o gledališču upora, pod naslovom Partizanski Molière kot simbolna gesta upora ugotavlja, da so za zgodnje oblike jugoslovanskega partizanskega gledališča med 2. svetovno vojno značilna eksperiment in improvizacija, kasnejše uprizoritve klasičnih dramskih del pa nikakor niso enoznačen pojav, čeprav se zdi, da bi jih lahko na prvi pogled interpretirali kot odpoved revolucionarnosti in pristajanje na vzorce meščanskega gledališča. Teatrologinja Barbara Orel v svojem članku poda pregled eksperimentalnih gledaliških praks na Slovenskem v drugi polovici 20. stoletja in preuči njihov razvoj v odnosu do gledališke tradicije na eni strani ter drugih umetniških disciplin, medijev in tehnologij na drugi strani."
Povezave: