Nova, "junaška" sezona SMG-ja v znamenju petih dramskih praizvedb in pisav za gledališče

Uršula Cetinski, direktorica in umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča je ob novi sezoni 2014/2015 zapisala:

V skladu z arhetipskim pojmovanjem so heroji moški, redkeje ženske, ki se odpravijo v neznano, kjer premagajo različne nevarnosti, doživijo razsvetljenje in se modrejši naposled vrnejo v domači kraj, kjer jih prepoznajo za heroje. Za heroje veljajo tudi zmagovalci bitk in vojn, ki jim nasproti stojijo poraženci in izdajalci, mogoče pa je, da zgodovina, učiteljica življenja, obrne perspektivo in heroja »prelevi« v izdajalca. Heroji so po navadi monumentalne osebnosti, izjemni posamezniki, ki naj bi se – po mnenju nekaterih raziskovalcev tega fenomena – od slavnih osebnosti razlikovali po tem, da gre za vélike može in žene, medtem ko gre pri slavnih osebnostih za vélika imena. Doba novih tehnologij pa je v korpus slave, nekoč domene tistih, ki jim je bila pripisana že zaradi dednih okoliščin (denimo potomci plemstva), in tistih, ki so si jo pridobili z izjemnimi dosežki (mednje sodijo politiki, umetniki, vojskovodje, športniki itd.), dodala še novo kategorijo t. i. instant zvezd. Instant zvezdniki ali zvezdnice so brez posebnih talentov, zvezdniški status pa so si med sledilci in prijatelji na spletnih omrežjih prilastili s hiperprodukcijo informacij o svojih življenjih in številnih psevdodogodkih, pri katerih je meja med zasebnim in javnim zabrisana. Zanimivo je, da v virtualnem svetu ravno ta kategorija ljudi odkriva vedno nove strategije, ki jih naposled posnemajo tudi politiki, kot v zanimivem eseju Konec zgodovine Vélikih Mož? ugotavlja Dan Podjed.

Kakorkoli že, s heroji in herojstvom sta v naši novi sezoni neposredno povezani kar dve predstavi: Heroj 1.0, v kateri se Uroš Kaurin in Vito Weis sprašujeta, zakaj potrebujemo junake, kaj je junaško dejanje, kdo so naši heroji in čigavi heroji smo mi, in mladinska predstava po besedilu Drage Potočnjak Vsi junaki zbrani, v katerem bo različne junake iz slovenskega izročila domiselno in humorno odrsko oživil Branko Potočan. Nova sezona nam prinaša tudi uprizoritvi, navdihnjeni z življenjem resničnih osebnosti; prva je mednarodna koprodukcija Nora Gregor – skriti kontinent spomina izpod peresa in v režiji Nede R. Bric o življenju karizmatične mednarodne filmske in gledališke zvezde Nore Gregor, druga pa (avto)biografska drama o življenju družine Taufer Leta so se prehitevala, v kateri bo Veno Taufer dokumentarno in poetično oživil zgodovino svojih prednikov v teku enega stoletja, družinsko kroniko pa bo režiral Venov sin Vito. Veno Taufer pravi, da je zanj temeljno bivanjsko vprašanje, kako v življenju ne glede na vse ostati zvest idealom, s čimer se je v viharnih časih srečevala tudi Nora Gregor, saj se pogosto izkaže, da nas življenje sooča tudi z okoliščinami, v katerih se zvestoba lastnim prepričanjem izkaže za junaško dejanje. Matjaža Pograjca v predstavi K.A.F.K.A. tokrat navdihuje temačni in mistični Franz Kafka, režijo genialnega Balkona Jeana Geneta, ki družbo vidi kot bordel, v katerem stranke igrajo različne družbene vloge, od Škofa do Sodnika in Berača, pa smo zaupali Diegu de Brei.

Torej, junaško v novo sezono v znamenju novih dram in pisav za gledališče. Vabimo vas, da skupaj z nami kot naši gledalci junaki naše nove sezone postanete tudi vi.