Iz gledališkega lista

Nemški dramatik Frank Wedekind (1864–1918) je s Pandorino skrinjico (1894) osvobodil (malo)meščanske duhove, ki so dolgo čakali na pobeg iz temačnih prostranstev človeške (pod)zavesti. Bil je vrvohodec, sam visoko nad drugimi, veliko pred svojim časom. Zlagani buržoaziji je pisal nekrologe, enega za drugim. Njegova dela, označena kot obscena in pornografska, so na odre stopala samo v cenzuriranih različicah (metadrama Pandorina skrinjica – po kateri je nastala pričujoča uprizoritev – je odrski krst dočakala šele leta 1988). V času, ko so bile dame zapete od nog do glave, je na odru slačil igralke, jih postavljal v erotične prizore, si dovoljeval odigravati ekstatične spolne izbruhe, govoriti o istospolnih odnosih in prikazovati prostitutke, nasilje, uporabo drog. Inovativno je uporabljal dramski jezik, ga sestavljal iz stakatnih dialogov, enopovednih stavkov, kjer beseda prileti na besedo in zazveni kot verbalna izmenjava strelov iz pištol.

Njegova Lulu navdušuje s svojo prvinskostjo, vitalnostjo, nezajezljivo erotično privlačnostjo, naravno inteligenco in skrivnostnostjo. Pooseblja divjo naravo v vsej lepoti in grozoti. Nihče je ne more posedovati, vsakemu, še tako vestnemu nadzorniku, se izmuzne in tudi najbolj brutalnemu dreserju se ne pusti podrediti. Njena enigmatičnost je v tem, da zna nositi podobe, ki jih nanjo projicirajo drugi. Dodeljenih vlog ne živi, pač pa jih igra in se z njimi poigrava. Lahko je Ellie, Eva, Mignon ali Katja, a pod vsemi maskami ostaja predvsem ona sama – Lulu. Nosilka nebes in pekla, erosa in tanatosa. Pekel Božanske komedije je pravljica za lahko noč v primerjavi s peklensko tragedijo človeške psihopatologije spolnega življenja, ki za sabo razkriva vso bedo človeka in temne strani njegovega bivanja. Podzemlje, ki ga odpira Lulu v režiji Diega de Bree, ima nepredstavljivo število peklenskih krogov in morda je najveličastnejše hudičevo delo prav v tem, da jim ni videti konca.

Naslovno vlogo bo odigrala nova članica Drame SNG Maribor Nika Rozman. Očarala bo s svojo veličastno odrsko prezenco, zavidljivo igralsko inteligenco in izjemnim odrskim občutkom. V vlogi cirkuškega akrobata Rodriga bo nastopil novi član ansambla Jurij Drevenšek.

Vsebina

Uveljavljeni buržuj dr. Schöning je pred leti od pridaniča Schigolcha kupil Lulu. Ljubko dekletce je občudoval, ko je pri sedmih letih brez spodnjic tekala po umazanih ulicah in prodajala cvetje. Schöning jo je poslal v šole, jo vpeljal v »čisto« meščansko družbo in se nato skrivaj sladkal z njeno vulkansko erotično privlačnostjo. Schöningova nebrzdana seksualna navezanost na deklico je morala ostali skrivnost, saj bi razkritje »nečistih poslov« omajalo njegov visok družbeni položaj. Zato jo je, da bi si zagotovil mirno vest, njej pa status in materialno preskrbljenost, poročil s prijateljem – impotentnim dr. Gollom. Ta je svojo Ellie (kot je krstil Lulu) zaprl v zlato kletko in jo vsak večer »navil«, da mu je, oblečena v izbrane kostume, s plesom sladkala večere. Duh iz Pandorine skrinjice je ušel na svobodo v Schwarzevem ateljeju, kjer jo je Goll prvič pustil brez nadzora; ko jo je ob vrnitvi zalotil z mladim umetnikom, mu je odpovedalo srce. Lulu se je poročila v drugo – Schöning je iz njenega novega moža naredil iskanega umetnika, a kaj ko je dolgočasno-omejeni seksualni devičnik svojo Evo (kot jo je preimenoval) na smrt dolgočasil. Ko je Schöning prosil Lulu, naj ne prihaja več k njemu, ker se bo poročil z mladoletno Charlotte, je ponorela. Nič hudega sluteči Schwarz je izvedel resnico o preteklosti svoje »nedolžne« neveste in razočaranje je bilo tako veliko, da je naredil samomor. Schöninga je nato Mignon (kot je klical Lulu) dokončno zlomila ter ga pripravila do tega, da je po njenem diktatu zaročenki napisal poslovilno pismo. A tretji zakon ni bil nič uspešnejši od prvih dveh. Kmalu po poroki je Schöning ugotovil, da se je njegova hiša spremenila v Avgijev hlev – številni ljubimci, med katerimi sta bila tudi Schöningov sin Alwa in cirkuški akrobat Rodrigo, so Schöninga spravljali ob pamet. Pištola, ki naj bi stvari povrnila tja, kamor spadajo, je pokončala njenega lastnika. Lulu je po umoru moža z njegovim sinom pobegnila v Pariz. Tam se je znašla v krempljih izsiljevalcev; najprej jo hoče v kairski bordel prodati ljubimec Casti-Piani, nato pa jo za denar izsiljujeta še Rodrigo in Schigolch. Ko z Alwo, njenim novim možem, izvesta, da sta bankrotirala, Lulu ne preostane nič drugega, kot da se vrne na svoj začetek – k prodajanju svojega telesa.