Kino Šiška, 19. 9. 2016

Nein.

Kino Šiška in GVRbabaLAN, NEIN., režija Vlado Repnik Gotvan, premiera 19. september 2016.
:
:

Foto: Urška Boljkovac

O motivih za predstavo

»O motivih ne vem prav dosti. Ali še huje: tako dolgočasno je nekaj vedeti; tako zanimivo je biti. In tu ni prav nobenih, še posebej ne posebnih razlogov, motivov, zasledovalnih razumevanj ali iskanj in to je tako zelo preprosto, je najdevanje brez iskanja, lahko seveda rečemo tudi motivov, vsega ali česarkoli, kar takrat tam je; kar pa zanimivo nikoli ni izven zdajtukaj, in morda še bolj zanimivo: sploh ne more ne biti. Preteklost je lahko spomin uma, kakor je tudi prihodnost lahko njegova fantazija, projekcija, ideja, ki pa ji s sedanjostjo vred zato še ne gre pripisovati kaj več resničnosti kot katerikoli iluziji, konceptu, motivu.
Kot poje zen algoritem: All is one, one is none, none is all.
Ali Jack Keroukac: I don't know. I don't care. And it doesn't make any difference.
In če ponovim s tokratnim projektom: Nein closes its eyes to your surveillance state. Your dating profile. Your blog. And hears the sea.
Če pa mislite, da vam bo vsaka predstava prinesla razsvetljenje, potem bolje, da greste k vedeževalki [A.K.].«

Od kod izbira sodelavcev

»V teatru pravijo, da režiser z izbiro zasedbe, opravi bistveno polovico svojega dela. Če ima pri tem srečnokarkoliže, potem juhu, če pa temu ni tako, te svoje zmote ne bo mogel bistveno popraviti z nobeno genialnostjo niti z delovnim entuziazmom ter lahko zato mirne duše piše kuči propalo. Hvaležen sem, da mi je od leta 2010 dano koprodukcijsko in umetniško sodelovati z izvrstno, vrhunsko ekipo Kina Šiška, od koder v tokratno zasedbo prihajajo nepogrešljivi Cvelbar, Ftičar, Jarosinski, Marinček, Vlahovič, Mihelič, Boljkovac idr. Izbiri Brgsa botruje Mare Bulc z Gremo vsi leta 2013. S Steinwegom sem se srečeval poleti 2011 v Berlinu, s Kržišnikom in NSKjem v osemdesetih kjerkoli že. Izvenčasna pa so mi dragocena leta pomembnega življenja z Martino, Lano, Katjo ter iskreno prijateljevanje z nepopustljivim notranjcem vse od tistega zanimivega srečanja pred Konzorcijem jeseni 1989, ko so pordečeli javorjevi listi še padali z dreves.«

Kje se ta predstava nahaja v odnosu do KamPaKam/LuftBallett I in II, kje so presečišča oziroma stičišča uporabljenih citatov na videu

»Lanski KamPaKam se z letošnjim Nein. po vsej verjetnosti nahaja v incestoidnem odnosu, ni pa še jasno v katerem kolenu. Zato oba projekta drug drugemu svetujeta, naj se ga oni drugi ne loti brez velike tesnobe. In tudi če se ga dotakne, naj se to zgodi ob dneh, ko začuti, da mu pamet in previdnost segata globlje kot ponavadi, in naj ga posluša, gleda ter feelformansira, kakor ga lovi "vročina" ali "skakavka", bolezen, ki preskakuje vsak drugi dan in trese samo na ženske dni v tednu.

Nein. je skica, kot je bil skica Luftballett iz leta 2010. Projektu Luftballett 2.2 iz leta 2013 pa Nein. preprosto samo kaže zrcalno podobo tistega, kar je od takratnih do sedanjih dni izgledalo razumu nemogoče. Kakor princesa Ateh.
Skupaj z Also Sprach Cage vsi štirje projekti tvorijo zaljučeno trilogijo tako, da je vsak projekt s svojim ničem v presečišču oziroma stičišču preostalih treh. Vse, kar takšna trilogija je, ne samo uporabljeni citati na videu, v preseku skoraj/morda/verjetno/zagotovo tvori prazno množico.«

(Iz gledališkega lista uprizoritve)

CUK Kino Šiška