Naporen, a uspešen začetek gostovanja v Kolumbiji

Za nami je prvi festival, na katerem smo nastopili na naši turneji po Kolumbiji - "Calle Ariba / Calle Abajo" v mestu Armenia, za katerega lokalni novinar Luis trdi, da je nastalo po znamenitem masakru Armencev v Turčiji. Le da letnice nekako ne štimajo - mesto je bilo ustanovljeno konec 19 stoletja, poklol Armencev pa je bil v začetku dvajsetega.

Pa nič zato. Armenija je glavno mesto pokrajine Quindio, ki je pred dobrim mesecem postalo del Svetovne kulturne dediščine. Je nekakšna kotlina, polna zelo raznovrstnih rastlin - palme, lokalna vrsta bambusa, pa vse mogoče druge eksotične rastline. Predvsem pa kava, kava in še enkrat kava ...

Pot do Armenije je bila dolga in v resnici precej naporna - 40 ur so se menjavala prevozna sredstva - kombi do Benetk, pa avion do Madrida, pa čakanja na letališču, pa spet avion do Bogote, pa spet čakanje in čakanje - letalski promet v Bogoti je bil ohromljen zaradi hudih nalivov - pa avion do Medellina, tam v mini kombi in namesto po normalni cesti zaradi zemeljskega plazu preko 2400 m visokega prelaza do črpalke v Medellinu, prestop v avtobus in še sedem ur vožnje do Armenije. Ko smo že vsi veseli mislili, da je končno konec, pa so nas organizatorji presenetili z novico, da še isti dan nastopamo v malem mestu Cordoba, kakšno uro vožnje proč. Kot je rekla Mateja, Slovenka, ki je v Armenijo prišla na izmenjavo, pa tu našla svoje življenje: "Ja, to je kolumbijski način - preseneča, ampak je zelo topel."

Kaj smo torej hoteli - smo pač šli. Na poti smo še kosili z lokalnim županom in si ogledali tudi raziskovalni center za promocijo lokalne vrste bambusa guadua ...

Končno smo prispeli v Cordobo in še ravno uspeli izpeljati vajo z Borutom Bučinelom, ki je v igro vskočil namesto Primoža Ekarta in že je bil čas za predstavo. Ta je bila sicer izvedena malo bolj tako tako, ampak kaj pa je moč pričakovati od ljudi, ki so skoraj dva dni preživeli na poti brez pravega spanca in tuša. Zato pa je bil naslednji nastop na trgu Bolivar v Armeniji naslednji dan zelo dober. Veliko publike, odlično vzdušje, močne reakcije in po koncu še kake pol ure fotografiranja z navdušenimi gledalci ...

Tako se je naš debut v Kolumbiji odlično iztekel. Sedaj pa naprej - najprej v Medellin, na Festival international de teatro Antioquia.