Le da je najbrž vsakodnevnega smeha, tistega, notranjega, tihega in odrešujočega ali glasnega, neustavljivega in sproščujočega manj, kot bi si ga želeli. Včasih je rahla relativizacija ali pa samo drugačna perspektiva dovolj, da svet, ki nas obdaja, ni tako teman in brezizhoden in da so zahtevne okoliščine premagljive. Tako ali drugače. Kot to denimo uspe dvema nesrečnikoma v "naključnem" srečanju na strehi nekega mestnega bloka v radijski igri Pesem ptic v drevesnih krošnjah. Ko izgovorimo stisko in beseda v prostoru na poti do sočloveka zavibrira, je velikokrat lažje. Strahovi so zelo veliki, dokler jih nosimo v sebi. In malo manjši, ko jih lahko delimo z nekom. Sicer pa poletje, ki je koledarsko vse bliže, prinese s seboj tudi svojevrstno melanholijo in nostalgičnost. A je to tudi obdobje, ko se lahko zavestno predamo tem občutjem in jim pustimo prostor. Neskončen, kot je neskončno lahko samo poletje. Naj vam junij ne ubeži …
"Naključno" srečanje na strehi
V ponedeljkov termin radijske igre je našla pot Pesem ptic v drevesnih krošnjah po dramski predlogi Jake Smerkolja Simonetija. Na strehi stolpnice se srečata Miki, razočaran v svoji mladi ljubezni in tik pred samomorom, in Natalija, ki je pred kratkim, po desetletjih skupnega življenja, izgubila moža in na streho prišla obešat perilo. Vsakega s svojo zgodbo in stisko ju, nekje nad mestom, poveže naključje, če naključja, seveda, sploh obstajajo, in zbliža uteha drug drugemu. Sicer pa je igra tokrat tudi poklon ob osebnem okroglem jubileju, ki ga prav danes praznuje dramska igralka Marijana Brecelj, leta 1946 rojena v Ljubljani. Študirala je dramsko igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in jo z vlogo Gospe v Genetovih Služkinjah v razredu Vide Juvan leta 1969 tudi absolvirala. Diplomirala je leta 1979. Sicer pa je že med študijem gostovala v predstavah SNG Drama Ljubljana, leta 1971 pa se je tam tudi redno zaposlila in ostala članica ansambla Drame vse do leta 2010, ko se je upokojila. Ob tem je vseskozi igrala tudi v celovečernih in televizijskih filmih, TV-igrah, nadaljevankah in seveda radijskih igrah. Njen radiofonski igralski opus šteje več kot 240 vlog. Prvo je upodobila leta 1967 v igri Garou – Garou po noveli Mož, ki je hodil skozi stene francoskega pisatelja Marcela Ayméja v režiji Marjana Marinca. Nazadnje pa leta 2024 vlogo Ljudmile v radijski nadaljevanki za otroke Gospa s klobukom po zbirki zgodb Maše Ogrizek v režiji in radijski priredbi Klemna Markovčiča. Istega leta je prejela tudi nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre.
Genialni splet komičnih položajev
Torkova radijska igra na Prvem Amfitrion, nastala po istoimenski predlogi velikega francoskega komediografa Molièra, je svoje vire našla pri rimskem komediografu Plavtu, a jo je Molière obogatil z novimi psihološkimi razsežnostmi in genialnim spletom komičnih položajev, te pa izpovedal v lahkotnem briu elegantno tekočih stihov. V slovenščino jih je prepesnil Josip Vidmar.
Igro iz leta 1973 je zrežiral Dušan Mauser, v naslovni vlogi pa nastopa Rudi Kosmač.
Humorna groteska o negotovi človeški eksistenci
V termin četrtkove radijske igre na Arsu je tokrat našlo pot Bežno popotovanje po predlogi Milana Jesiha. Humorna groteska o negotovem človekovem obstoju sledi nizu dogodivščin, zapletov, reakcij, misli in travm treh junakov – dame, gospoda in mladca. Te avtor zavestno ne opredeli podrobneje, saj jih povezuje le dejstvo, da so se na poti v službo naključno znašli v istem dvigalu.
Režijo igre iz leta 2003 podpisuje Igor Likar, trije naključni sopotniki pa so Branko Šturbej, Jožica Avbelj in Radko Polič.
Simultano 2 ali Metafora posameznika, razpetega med dva jezika
Citat "Kako človek preživi v jeziku, ki je prežet z nasiljem?" povzema bistveno vprašanje, s katerim se je Ingeborg Bachmann ukvarjala v zbirki kratkih zgodb z naslovom Simultano. V sobotnem terminu kratke radijske igre na Prvem se s premiernim predvajanjem drugega dela nadaljuje radijski triptih po dveh izmed petih kratkih zgodb. Osrednja junakinja zgodbe Tri poti k jezeru se v zrelih letih po dolgoletnem prekarnem prebijanju vrne k očetu v Celovec, kraj svojega otroštva. Vendar pa pot domov ubere z oklevanjem. Zaveda se namreč, da je iz okolja popolnoma izkoreninjena in od njega odtujena, s tem pa zmedeno išče svoje mesto na meji obeh jezikov – nemškega in slovenskega. Njena intimna stiska je izražena v natančni izmenjujoči se rabi teh dveh jezikov, ta pa naposled še podčrta shizofreni položaj in poveča notranjo frustracijo.
Režijo igre, nastale aprila letos po gledališki uprizoritvi Teatra RAMPA iz Celovca, podpisuje Juš Zidar, priredbo Maša Pelko, prevod Amalija Maček Mergole in Lučka Jenčič, glasbeno obliko Darja Hlavka Godina, tonsko podobo pa Sonja Strenar in Matjaž Miklič. V igri nastopajo – Tina Resman, Magdalena Magda Kropiunig in Aleksander Tolmaier.
Monolog, poln zaznavnih vtisov
V sobotni kratki radijski igri V cvet po predlogi Simone Hamer pa Ona, interpretira jo dramska igralka Gaja Filač, skozi monolog, poln zaznavnih vtisov, razmišlja o človekovem odnosu do narave, sočloveka, drugih živih bitij in sklene z razmisleki o čebelah za pomen biotske raznovrstnosti (v mestu) in s tem splošni obstoj civilizacije.
Režijo igre iz leta 2024 podpisuje režiser Klemen Markovčič, tonsko podobo Urban Gruden, glasbeno pa Silence (Boris Benko in Primož Hladnik).
O taborjenju
Teden v nedeljo, kot vedno, sklepa radijska igra za otroke na Prvem. Vse štiri junijske in še dve julijski nedelji se in se družimo s slavnim Skavtom Petrom Frana Milčinskega. Dramaturg Goran Schmidt je to malone antologijsko mladinsko delo, ki je zaznamovalo številne generacije, leta 1996, torej pred okroglimi tremi desetletji, priredil za radio in ga prepletel s filozofijo lorda Badna-Powlla, ustanovitelja skavtskega gibanja. V drugem del z naslovom Taborjenje spoznamo veščine te priljubljene oblike bivanja v naravi. Zdi se, da so razmisleki o tej plemeniti dejavnosti mladih, ki jo v slovenščini poimenujemo tudi taborništvo ali gozdovništvo, pravšnji za prihajajoči počitniški čas. Tudi prvi skavtski tabor na svetu je bil namreč organiziran poleti, od 1. do 8. avgusta leta 1907 na angleškem otoku Brownsea.
Serijo v osmih delih je za radio leta 1996 zrežiral vnuk Frana Milčinskega Matija Milčinski.
Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali na RTV 365 in RTV Živ Žav.
Spored radijskih iger od 8. do 14. junija 2026:
Ponedeljek, 8. junij
Radijska igra 22.05 (Ars) – Jaka Smerkolj Simoneti: Pesem ptic v drevesnih krošnjah (drama)
Torek, 9. junij
Radijska igra 21.05 (Prvi) – J. B. P. Molière (prir. Jože Rode): Amfitrion (komedija)
Četrtek, 11. junij
Radijska igra 22.05 (Ars) – Milan Jesih: Naključno srečanje (komedija)
Sobota, 13. junij – premiera na Arsu
Kratka radijska igra 19.30 (Ars) – Ingeborg Bachmann, Maša Pelko: Simultano 2 (drama)
Kratka radijska igra 22.40 (Prvi) – Simona Hamer: V cvet
(dramski monolog)
Nedelja, 14. junij
Radijska igra za otroke 8.05 (Prvi) – Fran Milčinski, Goran Schmidt: Skavt Peter – 2 – Taborjenje (pripovedna serija 9+)