Na festivalu Dnevi komedije, ki se je končal 30. junija, je žlahtna komedijantka postala Mateja Pucko, naslov žlahtni komedijant pa si je prislužil Gorazd Žilavec – oba sta bila nagrajena za vlogo v predstavi Popolni tujci v režiji Tamare Damjanović in izvedbi Drame SNG Maribor, ki je postala tudi žlahtna komedija po izboru strokovne žirije. Žlahtni režiser je postal Primož Ekart za režijo predstave Živela vulva! v izvedbi Zavoda Imaginarni in Mini teatra Ljubljana. Občinstvo je za žlahtno komedijo izbralo predstavo Tutošomato Iztoka Mlakarja v izvedbi Vita Tauferja in produkciji SNG Nova Gorica ter Gledališča Koper. Žlahtno komedijsko pero za izvirno slovensko komedijo pa je šlo v roke Roka Vilčnika - rokgreja za komedijo Pravi heroji.
V sezoni 2020/2021 smo dobili kar dva prejemnika Borštnikovega prstana, nagrade za življenjsko delo. 55. Festival Borštnikovo srečanje, ki bi moral potekati jeseni 2020, je bil sicer prekinjen oziroma odpovedan, vseeno pa je bil podeljen prstan, ki ga je prejel Peter Boštjančič. Na 56. izdaji festivala, ki je potekala junija 2021, pa so Borštnikov prstan podelili Jette Ostan Vejrup.
Na 56. Festivalu Borštnikovo srečanje so bile podeljene tudi druge nagrade. Za najboljšo uprizoritev v sezoni 2019/2020 je bila razglašena predstava Gejm v režiji Žige Divjaka in koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča ter Maske. Za omenjeno predstavo so bili nagrajeni tudi Žiga Divjak (za najboljšo režijo), Matej Puc za vlogo v omenjeni predstavi in vlogo v predstavi Sedem dni Mestnega gledališča ljubljanskega, Sara Dirnbek (nagrada za mlado igralko), Igor Vasiljev (za scenografijo), Katarina Morano (za dramaturgijo) in Blaž Gracar (za glasbo in oblikovanje zvoka). Preostale nagrade so prejeli igralec Gašpar Malnar za vlogo v predstavi Sedem vprašanj o sreči v koprodukciji Lutkovnega gledališča Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča (omenjena predstava je prejela tudi posebno nagrado po presoji žirije), Maša Derganc za igro v predstavi Alice v postelji (SNG Drama Ljubljana) ter Vladimir Vlaškalić za vlogo in Borut Bučinel za oblikovanje svetlobe v Grmačah (Drama SNG Maribor).
Jette Ostan Vejrup je prejela tudi Severjevo nagrado za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih, nagrado pa si je prislužil tudi Vladimir Vlaškalić. Nagrado za stvaritev študenta dramske igre sta si prislužila Gaja Filač in Klemen Kovačič. Nagrada za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču pa je pripadla Bojanu Vistru.
Nagrade je podelilo tudi Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Nagrado »Marija Vera« za življenjsko delo je prejel igralec, plesalec in koreograf Marko Mlačnik, nagrado »Polde Bibič« za življenjsko delo pa glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Nagrado »Marko Slodnjak« za dveletno obdobje je prejela Ivana Djilas, in sicer za umetniške dosežke na področju gledališke režije v zadnjih dveh letih, med nagrajenci pa sta bili tudi Ana Facchini in Nina Valič, ki sta prejeli nagrado »Duša Počkaj« za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih.
Režiser Tomi Janežič je prejel nagrado Prešernovega sklada. Nagrajen je bil za režije v slovenskih gledališčih v zadnjih treh letih; v komisiji so izpostavili predstavo še ni naslova v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča ter koprodukcijski projekt Sedem vprašanj o sreči.
Nagrade so podelili tudi v okviru festivala Teden slovenske drame. Dobitnica letošnje nagrade Slavka Gruma je Maja Šorli, nagrada za mlado dramatičarko je šla v roke Nini Kuclar Stiković, bienalno Grün-Filipičevo priznanje pa je prejel Milan Ramšak Marković.
Večerovo nagrado za igralske dosežke v sezoni 2019/20 je prejela Živa Selan za vlogo Heidi v Heidi in vlogi Allide Truu ter Mlade Allide Truu v Očiščenju. Dnevnik, družba medijskih vsebin, je že triintridesetič podelil nagrado najboljšemu gledališkemu ustvarjalcu oz. ustvarjalki MGL v pretekli sezoni. Letos je nagrado prejel Matej Puc. Nagrada julija za najboljšo igralsko stvaritev ansambla Prešernovega gledališča Kranj v sezoni 2019/2020 je pripadla igralki Vesni Jevnikar. Nagrado, ki jo gledališče podeljuje v sodelovanju z Gorenjskim glasom, je žirija igralki podelila za vlogo Helene Alving v predstavi Strahovi.
Slovensko komorno glasbeno gledališče je v letu 2020 podelilo že 13. nagrado Sama Smerkolja – edino nagrado za operne pevce. Prejemnica je bila sopranistka Sabina Cvilak.
Župančičevo nagrado za leto 2021, najvišje priznanje Mestne občine Ljubljana na področju umetnosti in kulture, so prejeli arhitektka, scenografka in režiserka Meta Hočevar (za življenjsko delo) ter koreografka Andreja Podrzavnik, umetnica Maja Smrekar in režiser Žiga Divjak (vsi trije za dveletno ustvarjanje).
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture, je letos prejel baletni solist in koreograf Edi Dežman, med dobitniki Glazerjevih listin pa je bil operni pevec Martin Sušnik.
Članica igralskega ansambla Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor Nataša Matjašec Rošker je prejela nagrado Adelaide Ristori za najboljšo igralko festivala Mittelfest 2020 v Čedadu v Italiji.
Bienalno nagrado Sekcije plesnih ustvarjalcev LOK za življenjsko delo je prejel Milko Šparemblek, ki je na mednarodnih odrih postavil okoli 150 baletnih, opernih in gledaliških predstav.
Performer Renato Volker je prejel nagrado ZIZ za pomemben prispevek k oblikovanju alternativne uprizoritvene scene v Mariboru.
Janja Majzelj je na 45. festivalu Dnevi satire Fadila Hadžića prejela nagrado za najboljšo stransko vlogo v predstavi Umetnost je omara v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Društva za umetnost Avgus.
Predstava Ostržek Lutkovnega gledališča Maribor je bila razglašena za najboljšo predstavo na letošnjem 53. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč v Zagrebu, mariborski lutkarji so ob sredinem zaključku festivala prejeli glavno nagrado Milan Čečuk za najboljšo festivalsko predstavo v celoti. Predstava Ostržek je bila nagrajena tudi na 23. mednarodnem festivalu Zlata iskra v Kragujevcu v Srbiji – prejela je veliko nagrado za najboljšo predstavo v celoti. Miha Bezeljak pa je za vlogo v tej predstavi prejel nagrado za igro. Na festivalu Zlata iskra, ki je potekal novembra, je bila nagrajena predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana Nekje drugje; žirija je za igralsko stvaritev nagradila Asjo Kahrimanović Babnik, obenem pa je bila predstava nagrajena tudi za vizualno podobo.
Uprizoritev patra Romualda/Lovrenca Marušiča Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija, ki je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj, je prejela glavno nagrado viminacium maximus za najboljšo predstavo na III. Viminacium festu. Doroteja Nadrah je prejela nagrado za najboljo igralko večera po izboru tričlanske žirije iz festivalskega občinstva.
Režiserka Rosanda Sajko je za obsežen in avtorsko prepoznaven opus radijskih iger in za razvoj radiofonske umetnosti na Slovenskem s poudarkom na radijski igri za otroke prejela priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije "Zlati glas".
Radijska igra Treba bi bilo peljati psa na sprehod, ki je nastala po besedilu hrvaškega avtorja Tomislava Zajca – avtorica priredbe je bila Vilma Štritof, režiserka pa Špela Kravogel – se je uvrstila med finaliste za nagrado za najboljšo radijsko igro v Evropi, produkcija igranega programa Radia Slovenija Glas šakala avtoric Saške Rakef in Tine Kozin pa se je na mednarodnem medijskem festivalu Prix Italia uvrstila med sedem finalistov v kategoriji dokumentarcev.
Gledališče Ane Monro je septembra podelilo četrto mednarodno nagrado za odličnost v uličnem gledališču. Nagrado URBana LJUBLJana 2020 za najboljšo predstavo slovenskih ali v Sloveniji delujočih uličnih ustvarjalcev sta prejeli umetniški skupini Globus Hystericus za Pot v Tadam in Gledališki pevski zbor za UPS!.
Gledališče Toneta Čufarja Jesenice je na Čufarjevih dnevih razglasilo najboljše predstave festivala ljubiteljskih gledališč. Čufarjeve plakete so si prislužila tri gorenjska gledališča, in sicer Loški oder za predstavo Strasti, laži in maček v žaklju, domače gledališče za Vozi, Miško! in Poljanci za Visoško kroniko.