Nagrada Robertu Waltlu za Grdega račka na festivalu v Pragi

Praški festival, ki je potekal od 17. do 31. maja, je združil številne skupine in gledališča iz Francije, Cipra, Madžarske, Romunije, Nemčije, Švice, Španije, Italije, Venezuele, Čila, Nizozemske, Belgije, Danske, Norverške,  Kitajske, Tajske, Irana, Poljske, Slovenije in Češke. Tudi letošnji festival sta uspešno organizirala Svetovno združenje lutkarjev WAP (World Association of Puppeteers) in Mednarodni zavod umetnosti marionet (International Institute of Marionette Art), kar na treh glavnih prizoriščih. Grdi raček se je 21. maja kot edini iz Slovenije predstavil v gledališču Divadlo Karlova 44 v strogem centru mesta. Izredno zanimanje publike je letos vzbudil  filmski lutkovni program, ki so ga pripravili lutkovni kolegi iz Španije.

Hans Christian Andersen
GRDI RAČEK
režija: Robert Waltl

prevod: Silvana Orel Kos
likovna podoba: Ben Cain in Tina Gverović
koreografija: Natalija Manojlović
glasba: Tamara Obrovac
kostumografija: Ana Savić-Gecan
avtor songov: Andrej Rozman Roza
lektura: Mateja Dermelj
 
igrajo: Nika Rozman, Peter Harl in Anže Zevnik

Predstava za otroke, starejše od treh let
Produkcija: Mini teater, premiera: april 2008

O predstavi:
Predstava Grdi raček, ki je nastala po pravljici vélikega otroškega pisatelja Hansa Christiana Andersena, rekonstruira znano zgodbo – zgodbo o nesrečnem račku, ki ga nihče ni maral, ker je bil tako grd – in jo uvrsti v sodoben gledališki svet naracije, fizičnega performansa in vizualnih umetnosti. Trije igralci igrajo vrsto likov, in tako se večplastno in raznovrstno preizprašujejo medsebojni odnosi med njimi. Živali, ki jih predstavljajo, so personifikacija različnih tipov ljudi in medsebojnih odnosov. Predstava je v bistvu namenjena najmlajšemu občinstvu, vendar jo bodo sprejeli tudi odrasli, saj izpostavlja vprašanje lepote, notranje lepote, ki je pomembnejša od zunanje, raziskuje pomen družine in zavezništva ter prinaša močno in sodobno sporočilo, da je prava tista družina, v kateri je nekdo odrasel, in ne naravna, s katero nima stika. To posvojenim otrokom tudi olajša sprejemanje resnice o lastnem poreklu, v trenutku, ko so soočijo z njo. Predstava razbija strahove otrok pred drugačnostjo, pred izolacijo, skozi katero morajo, dokler ne postanejo dovolj samozavestni. Omenimo tudi vprašanja o samokontroli in vladanju na eni ter o iskreni ljubezni in prijateljstvu na drugi strani. Grdi raček je Andersenova avtobiografska transpozicija v mediju pravljice za otroke. Iskreno, nedolžno, majhno bitje bo zaradi preprostosti  povzročilo bistveno spremembo v srcih drugih, omahljivih likov, sebe pa spremenilo v lepo, zrelo osebnost oziroma umetnika.