Predsednica sveta Uršula Cetinski, sicer generalna direktorica Cankarjevega doma, je namreč izpostavila, da bi javni kulturni zavodi potrebovali ne samo stabilnejše in razvojno sofinanciranje, ampak temeljito modernizacijo. "Vedno bolj, ko razmišljam o delovanju javnih zavodov v kulturi, vedno bolj se mi zdi, da bi se Slovenija morala, če bi hoteli biti učinkoviti, približevati Avstriji, kjer pač vodstvo javnega zavoda na začetku petletnega mandata približno ve, v kakšnih okvirih se bodo gibali," je dejala.
V zvezi s tem je predlagala, da bi javni zavodi v kulturi postali večletno sofinancirani, s čimer bi se približali nevladnim organizacijam na področju kulture, ki imajo z ministrstvom za kulturo sklenjene večletne pogodbe.
Veliko sredstev javni zavodi po njenih besedah izgubijo tudi zaradi prepoznih odločb o investicijah in nakupu opreme, skupaj s članico sveta Mašo Jazbec pa sta izpostavili še problematiko plačne politike pri tehničnih in podpornih poklicih, ki so v kulturi plačani slabše v primerjavi z drugimi deli javnega sektorja. Tudi te bi veljalo vključiti v akcijski načrt, saj brez njih ne bo mogoče izvajati kulturnih programov, je navedla Cetinski.
Vsega tega se po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Matevža Čelika Vidmarja zavedajo, vendar bi bilo za stabilnejše financiranje javnih zavodov treba spremeniti krovni zakon v kulturi, medtem ko je plačna politika tehničnih in podpornih poklicev del celovite plačne reforme, ki jo je napovedala vlada. Kot je pojasnil, obstajajo tudi druge podporne politike, denimo mentorstvo za tovrstne poklice, kar bi se lahko ovrednotilo tudi skozi kohezijsko shemo.
Član sveta Jurij Krpan v dokumentih pogreša več ambicioznosti glede digitalizacije, ki bi lahko pripomogla tudi k debirokratizaciji. Pozval je tudi k okrepitvi prostorskih kapacitet za nevladne organizacije.
Nevladne organizacije in samozaposleni v kulturi so sicer resolucijo o NPK pozdravili, saj dokument v splošnem ustrezno prepozna široko paleto potreb kulture, je ocenila predstavnica krovnega društva Asociacija Polona Torkar. Hkrati je izrazila dvom, da bi s predvidenimi finančnimi sredstvi v akcijskem načrtu lahko dosegli zastavljene cilje.
To bi bilo mogoče doseči z večjo ambicioznostjo in odločitvijo za investiranje v kulturo. Ob tem je spomnila na proračun za kulturo, ki po letu 2021 z doseženimi 2,2 odstotka glede na celoten proračun države spet pada. A kot je dejal Čelik Vidmar, si ministrstvo prizadeva za alternativne vire, med drugim bodo nevladnikom dodatnih 22 milijonov evrov zagotovili skozi kohezijska sredstva.
Tudi Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev po besedah Petre Vidmar dokumenta ocenjuje kot premalo ambiciozna zlati glede vlaganj oziroma financiranja kulture. Spomnila je, da so filmarji že ob NPK za obdobje 2014-2017 opozarjali, da bi potrebovali vsaj 11 milijonov evrov programskih sredstev, ki se niso uresničila. Danes veliko del nastaja v obliki koprodukcij z drugimi državami.
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc pa je v imenu literatov izrazil pričakovanje, da bi se zvišalo sredstva za knjižnično nadomestilo in bi se pri nadomestilu upoštevala tudi izposoja v šolskih knjižnicah. Zaželel si je še, da bi ministrstvi za kulturo in šolstvo zagotovili vsako leto po eno knjigo na učenca in dijaka, s čimer bi se povečala prodaja slovenskih avtorjev in prevodnih del.
Kot je povedal član sveta Mitja Čander, transferna sredstva na področju knjige za letos zaostajajo za lanskim letom in niso usklajena z inflacijo, to pa prinaša slabši položaj vseh, ki delujejo na tem področju.