Z draginjo se vodje posamičnih kulturnih institucij, ki sodijo v t.i. institucionalno kulturo, spopadajo vsak zase, podobno velja na drugi strani za nevladni sektor in samozaposlene, ki so del neinstitucionalne kulture. Da se z inflacijo srečujejo z višjimi splošnimi stroški, so poudarili tako direktor SNG Opera in balet Ljubljana Staš Ravter, direktor novomeškega Anton Podbevšek Teatra Matjaž Berger kot direktor kostanjeviške galerije Božidarja Jakca Goran Milovanović.
Ob tem so izpostavili tudi infrastrukturno slabo stanje institucij, kjer ni veliko manevrskega prostora za varčevanje, saj so odvisni od financerja in investicijskih sredstev, na višino katerih čakajo vsako leto posebej, kar jim onemogoča dolgoročno načrtovanje. Ob tem so vezani še na javna naročila, ki terjajo svoj čas.
Založnik Samo Rugelj je, ko je govora o izdajanju knjig, omenil tudi dvigovanje cen surovin, knjižnice se soočajo z manj sredstvi za knjižnični odkup, da bi se mladi odločali za prihod v založniško panogo, pa bi bilo po njegovem mnenju potrebno spodbujati zaposlovanje.
Vodja službe za odnose z javnostmi in marketing v Cankarjevem domu Saša Globačnik je ob dvigu cen za prevoze in hotelske storitve kot pomembno izpostavila vprašanje, kako postavljati višino cen vstopnic za prireditve, da bodo še sprejemljive za obiskovalce. Po njenih besedah se je cena inflacije najbolj odrazila pri gostovanjih tujih umetnikov, vstopnice za njihove nastopa pa so v Ljubljani v primerjavi z Evropo med najnižjimi. Ob dvigu cen tiskarskih storitev se zastavlja tudi vprašanje, ali se klasični marketing vse bolj premika v smeri digitalnega.
Predstavnik društva Asociacija Uroš Veber pa je v primeru nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi izpostavil tudi povišanje cen hrane, kar prav tako obremenjuje dejavne na tem področju, da si ne morejo privoščiti investiranja v kulturo. Ustvarjalne ekipe se zmanjšujejo, program in število ponovitev tudi, prav tako mednarodne aktivnosti, je naštel.
Člani NSK Mitja Čander, Jurij Krpan, Uroš Reiter in Uršula Cetinski so se strinjali, da bi kulturni model potreboval spremembe na strukturni ravni, ker trenutni ne pelje v pravo smer. Kot je izpostavil Krpan, so nevladniki in samozaposleni vezani na trg, ki ga v Sloveniji ni, opaža tudi vse manj odločanja mladih za študij umetnosti. Cetinski pa je med drugim izpostavila še vprašanje o trajnostnem ravnanju v umetniški produkciji, ki bi z manjšimi sredstvi lahko nekatere stvari, za katere obstaja zanimanje, prenesli drugam, na primer v gradove, kjer nimajo kulturnih vsebin.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar je naštel tri sklope aktivnosti, s katerimi si prizadevajo odgovoriti na izzive: dolgoročno z reorganizacijo javnih zavodov in optimizacijo njihovih stroškov, z zagotavljanjem finančne stabilnosti in s finančno podporo. Glede samozaposlenih in nevladnikov pa je Tjaša Pureber z direktorata za razvoj kulturnih politik dodala, da postaja vse bolj jasno, da bi bila za podporo njihovih programov potrebna večja fleksibilnost pri dodeljevanju sredstev. Dolgoročnejše rešitve bodo iskali pri spremembah nacionalnega programa za kulturo.
Člane NSK so zanimala tudi evropska kohezijska sredstva, namenjena kulturi, ter sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Kot je pojasnil državni sekretar, cilje za kohezijska sredstva trenutno oblikujejo v projekte, oboje pa je sicer javno objavljeno.