Umetniška vodja festivala Teja Reba je povedala, da si želijo v času, ko so se po svetu razrasli nacionalizmi, prevpraševati, kakšna so "neka perverzna razmerja" med pojmi nacija, natura in norma: "Iz preteklosti vemo, da je bil moment naturalizacije določenih zadev zelo problematičen in je vodil v določene posledice. Recimo glede tega, kaj je naravno oziroma razmišljanj v slogu, mi smo takšni in drugačni oni niso." Na festivalu želijo ugotoviti tudi, kakšne nevarnosti različna razmerja potegnejo za seboj.

Hkrati se bodo spomnili 100. obletnice oktobrske revolucije in pomembnosti, ki jo je imela v družbenih in ekonomskih razmerjih, predvsem pa v odnosu do t.i. vprašanja ženske in ženske politike. Med drugim so se ponovno posvetili branju tekstov ruske političarke Aleksandre Kolontai, ki je v času revolucije ustanovila ženski oddelek znotraj partije, prvič pa so tedaj v Rusiji legalizirali splave v javnih bolnišnicah, je spomnila Teja Reba.

Iz omenjenega izhodišča se fokus festivala širi še na reproduktivne pravice in svobodo, začetek festivala pa bo 6. oktobra v Galeriji Kresija zaznamovalo odprtje razstave španske umetnice Laie Abril O splavu, v kateri je dokumentirano, kakšno škodo ženskam povzroča manko legalnega in varnega dostopa do splava. Umetnica bo dan poprej izvedla tudi predavanje in vodila delavnico.

V sklopu festivala si bo mogoče v Galeriji Alkatraz ogledati še filmsko instalacijo švedske vizualne umetnice Anne Linder Kurbazaspermo, ki odpira razmišljanja o vprašanju istospolnega starševstva ter konceptu razširjene družine, v Galeriji Škuc pa razstavo Liminalni agenti Špele Petrič in Mihe Turšiča. Umetnika bosta vodila tudi participativni semiotični laboratorij.

Na programu Mesta žensk so tri premiere slovenskih ustvarjalk. Prva je zvočna igra o materinstvu Idealna Saške Rakef, Barbare Krajnc Avdić in Pie Brezavšček, performans v trajanju mlade umetnice Nike Ham z naslovom Skvot ter lokacijski večmedijski performans Irene Pivka in Braneta Zormana Hodi.ti. Za zaključek festivala bo na sporedu prva ponovitev burlesknega performansa avtorice in izvajalke Urške Vohar Tatovi podob predstavljajo: Matilda Buns in njene žemljice.

Včerajšnjo predstavitev festivala je v prostorih KULT3000 zaznamovala feministična bralna kantina Kdor ne bere, naj ne je v organizaciji Sestrovščine ponosnega delfina, že prihodnjo sredo pa bodo organizatorke Mesta žensk za ogrevanje v sodelovanju s Škucevim festivalom Topografije zvoka poskrbele z nastopom ameriške kompozitorke Sorrel Hays v Cankarjevem domu.

Poleg koncerta Mapiranja Sorrel Hays bo Mesto žensk v sodelovanju z Zavodom Sploh ponudilo še posebno improvizacijsko izkustvo v družbi violinistke Ane Kravanja ter avstrijske klarinetistke Susanne Gartmayer, v klubu Gromka pa bo na sporedu poseben improvizatorski večer šestih glasbenic, na čelu s priznano nemško vokalistko, skladateljico in performerko Ute Wassermann, ki bo v sklopu festivala vodila tudi vokalno delavnico.

Za mlajše občinstvo bodo v Kinodvoru predvajali filma Poletje 1993 v režiji Carle Simon ter Malo pristanišče režiserke Ivete Grofove. V goste festivala s plesno predstavo Lov na upanje prihaja irska umetnica Oone Doherty, v Stari Mestni elektrarni pa bodo predstavili dela v nastajanju v sklopu projekta Uprizarjati spol, pri katerem poleg tujih ustvarjalk sodelujeta tudi Nataša Živković in Tea Hvala.

Poleg delavnic in drugih dogodkov se obetata še regionalna konferenca na temo Arhiv kot proces oziroma, kako arhivirati sodobne scenske umetnosti in jih ohranjati, ter pod naslovom Mesto mrež srečanje lokalnih, regionalnih in mednarodnih feminističnih in LGBTIQ mrež, ki delujejo na področju kulture.