V predstavi igrajo Nataša Barbara Gračner, Branko Šturbej, Benjamin Krnetić in Klara Kuk. "Verjamem, da o tej zgodbi še ne vemo vsega, saj je naša ekipa uspela potegniti iz nje neko sveže videnje, ki pa je v luči vseh teh spolnih in drugih deviacij ter porušenih družinskih odnosov postalo neverjetno aktualno. Zdi se mi, kot da bi bila pisana prav za sedanji čas," je za povedal direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič.

Ko se je leta 1962 predstava prvič pojavila na Broadwayu, je kritike razburila z za takratne razmere brutalnim jezikom, navdušila pa občinstvo, ki je napolnilo kar 664 ponovitev. Podobno je bilo s slavnim, še vedno občudovanim filmom z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom iz leta 1966, ki je spremenil standarde sprejemljivega v Hollywoodu.

Tudi v slovenskem gledališču je prva Virginia Woolf, legendarna uprizoritev v režiji Mileta Koruna z Dušo Počkaj v vlogi Marte in Jurijem Součkom kot Georgom ter Marijo Benko in Danilom Benedičičem v vlogi mlajšega para, leta 1964 označila novo ero v gledališki igri. Sledilo ji je deset slovenskih uprizoritev, ki so bile vse zasnovane kot vrhunski izziv igralcem ter intelektualni in čustveni izziv gledalcem.

Drama je postavljena v univerzitetno, domnevno uglajeno intelektualno okolje, ki pa kmalu razgali svojo mnogotero problematičnost in krutost. V dolgi pijanski noči se srečata dva zakonska para profesorjev, mlajši šele vstopa v ta svet, Marta in Georg srednjih let pa sta že temeljito prekaljena v zahtevah in zagatah akademskih krogov, pa tudi v preigravanju, prikrivanju in razgaljanju svojega zapletenega razmerja.

Albeejeva igra je ob nastanku pomembno zaznamovala gledališče in film, pa tudi razumevanje takratnega časa, a se z minevanjem časa ni postarala, pač pa je s svojimi osrednjimi temami - zahtevo po uspehu, mitom o srečni družini z otroci, prepletom iluzije in resnice - danes živa bolj kot kadarkoli.