Dafoe v poslanici zapiše, da je sicer znan predvsem kot filmski igralec, a da se je njegova igralska pot začela v gledališču. Danes je tudi umetniški direktor Beneškega gledališkega bienala in ta priložnost ter odgovornost, dogodki v svetu ter želja po vrnitvi h gledališkemu delu so močno utrdili njegovo prepričanje v izjemno moč in pomen gledališča.
Sam vidi moč gledališča v skupni ustvarjalni izkušnji v realnem času, ki je, čeprav je strukturirana in oblikovana, vedno drugačna. V družbenem in političnem smislu pa gledališče še nikoli ni bilo tako pomembno in ključno za naše razumevanje sebe in sveta okoli nas. A, kot opozarja, je v svetu, ki postaja vse bolj razdeljen, nadzorovan in nasilen, za gledališke ustvarjalce velik izziv, da gledališče ne postane zgolj zabava, ki odvrača pozornost, ali suhoparen institucionalni varuh tradicij. Meni, da je sicer potrebno okrepiti njegovo moč - medčloveško, skupnostno in kulturno povezanost.
Kot še zapiše, je gledališka umetnost v svojem bistvu izziv za naš način razmišljanja; spodbuja nas, da si predstavljamo, k čemu stremimo. Gledališče nam s pripovedovanjem zgodb, estetiko, jezikom, gibom in scenografijo omogoča, da se zazremo v preteklost, da vidimo sedanjost in da si predstavljamo, kakšen bi lahko bil naš svet.
Brecelj je v poslanici zapisala, da se je kot igralka znašla na dolgem potovanju skozi zgodovino človeškega hrepenenja, sovraštva, ljubezni, nestrpnosti, pohlepa, solz ter smeha, spletkarstva in laži. Z vsako novo vlogo se je vedno znova učila razumeti in začutiti vse te labirinte človeške duše. Na tem desetletja dolgem popotovanju iz luči v temo in iz teme v luč je na odru stala skupaj z izjemnimi igralci: z Majdo Potokar, Dušo Počkaj, Poldetom Bibičem, Štefko Drolc, Lojzetom Rozmanom, Rudijem Kosmačem, in se od njih naučila, da v tem poslu ni ne bližnjic ne sprenevedanja ne cenenosti.
Kot je še zapisala, je spoznala tudi moč besede in brezčasnost gledališča. Gledališče se po njenih besedah ne bojuje ne s puškami ne z bajoneti ne z medcelinskimi raketami in droni - bojuje se z besedo, ki se je ne da ne sestreliti ne razstreliti. Sama ni govorec ali pisatelj ali politik - je samo igralka, ki zapušča ta oder, kateremu je dala vse in še več, pa tudi dobila vse in še več od njega, je še zapisala in poslanico sklenila z besedami "vztrajaj v svojem poslanstvu gledališče, ljubezen moja".
Obe poslanci bodo prebrali pred vsako današnjo predstavo slovenskih gledališč.
ZDUS pa bo ob današnjem svetovnem dnevu gledališča in odprtju Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj podelil stanovske nagrade. Igralsko nagrado Marija Vera za življenjsko delo letos prejme Vlado Novak, nagrado Polde Bibič za življenjsko delo pa Barbara Stupica za dosežke na področju scenografije, kostumografije in oblikovanja lutk. Nagrado Duša Počkaj za dveletno obdobje bosta prejela igralca Mojca Funkl in Žan Koprivnik, dramaturginja Maja Borin pa nagrado Marko Slodnjak za dveletno obdobje.