Peternelj in dramaturginja Tereza Gregorič sta v predstavo vključila pesmi različnih avtorjev z interpretacijami tujca in odtujenosti. Te prinašajo čutno predstavo o osamljenosti v svetu. Hkrati sta zbrala tudi odlomke iz uradnih dokumentov, ki obravnavajo tujca s hladnim pravnim jezikom, kar je logična posledica državne ureditve in spoštovanja zakonov. Kot prispodobo za večne selitve ljudstev sta uporabila poljudnoznanstveni tekst iz živalskega sveta.
Režiser, igralec in koreograf Peternelj se s predstavo Kdo se boji črnega moža v SNG Nova Gorica prvič predstavlja v vlogi režiserja. Na današnji novinarski konferenci je povedal, da je fokus predstave na tujcu, v smislu nekoga, ki je v družbi označen z negativnim predznakom, in njegovi osami.
Igralka Ana Facchini je poudarila, da je pojem tujca relativen, saj si tujec lahko tudi v lastni državi: "Poudarek je zato na čutenju, ki ga z odra skušamo zbuditi v gledalcih preko besedil, ki so jih ustvarili velikani svetovne literature." Igralka Marjuta Slamič je dodala, da se igralci počutijo kot soavtorji predstave, saj gledalcem razkrivajo svoj življenjski nazor.
"Predstava ni povezana s trenutno begunsko problematiko, saj je začela nastajata že veliko pred prihodom beguncev v Slovenijo. Vendar na gledalca deluje asociativno, na neki čustveni ravni, zato imajo poleg besedil izrazito moč tudi svetloba in glasba," je povedala Gregorič.
V predstavo so vključene pesmi oziroma besedila Daneta Zajca, Charlesa Baudelaira, Gregorja Strniše, Boštjana Videmška, Ingmarja Bergmana, Williama Shakespeara in Alberta Camusa. Kostumi so delo Barbare Stupica, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalec svetlobe pa Jaka Šimenc.
Poleg Marjute Slamič in Ane Facchini bodo v predstavi nastopili še igralec Gorazd Jakomini ter plesalca Michal Rynia in Nastja Bremec.
STA, 11. 11. 2015
Na novogoriškem odru krstna uprizoritev o občutenju tujstva
:
:
Povezani dogodki
STA,
28. 7. 2020
Pet prizorov v Svežini dialoga odpira pogled na človeško družbo
STA,
18. 7. 2022
Na Ljubljana Festivalu John Malkovich kot glasbeni kritik