Predstava avtoric Tjaše Črnigoj, Line Akif, Tee Vidmar, Tijane Todorović in Barbare Kapelj temelji na zgodbah štirih žensk o njihovem spolnem zorenju, odnosu do lastnega telesa, spolnosti in partnerskih odnosih. Štirim ženskam je skupno to, da živijo s hendikepom in so tako, kot pravi Elena Pečarič v svojem eseju Tako lepa, pa invalid, dvakrat diskriminirane: kot osebe s hendikepom in kot ženske.

"Pri nas je na sistemski ravni seksualnost oseb s hendikepom spregledana in na tem področju še posebej primanjkuje spolne vzgoje, delavke_ci v socialnem varstvu pa se po lastni presoji odločajo, ali naj ženskam s hendikepom pri sami spolnosti pomagajo, saj tega v opisu njihovih delovnih nalog ni," piše v besedilu, ki spremlja predstavo.

"V takem zatohlem vzdušju se mora hendikepirana ženska dobesedno bojevati z mlini na veter, da izrazi svojo seksualnost, feminilnost, dobro počutje ali zadovoljstvo s svojim videzom, samo seboj in svojim telesom... Zakaj je tako težko razumeti in sprejeti, da je lahko hendikepirana ženska zadovoljna sama s seboj oz. s svojim telesom, kakršno je, da se počuti dobro, da se počuti lepo, privlačno ali seksi," se v delu Tako lepa, pa invalid sprašuje Elena Pečarič.

Pod glasbo za predstavo se podpisuje Tea Vidmar, ki je tudi zvočna performerka, avtorica likovne podobe in kostumografinja je Tijana Todorović, scenografinja pa Barbara Kapelj.

Predstava je nastala v produkciji Nove pošte - SMG in Maska Ljubljana - ter koprodukciji Mesta žensk. Projekt nastaja kot del niza predavanj-performansov, v katerih kot avtorice in performerke sodelujejo še Nika Rozman, Sendi Bakotić in Vanda Velagić, kot strokovne sodelavke pa Alja Lobnik, Gabrijela Simetinger in Maja Vehar.