Na vsebino performansa namiguje le zapis zgodovinarja sodobnega plesa in kritika Roka Vevarja, v katerem so verzi: "Plast za plastjo // se slika slika, // dokler ni podobna ničemur // razen podobi. // Lepa? // Lepa kot najlepša."

Pri pripravi performansa so umetniško sodelovali Vevar, Arjan Pregl, Igor Remeta in Tomaž Grom, na produkcijski strani pa so sodelovale Nada Žgank, Urška Jež in Alenka Herman.

Predstava je nastala v produkciji Mesta žensk in KD Integrali, v sodelovanju z Bunkerjem - Staro mestno elektrarno.

Simona Semenič je dramatičarka in performerka ter dobitnica nagrade Prešernovega sklada, treh Grumovih nagrad in zmagovalka natečaja modra ptica za mladinski roman Skrivno društvo KRVZ. Njeno prvo nagrajeno dramsko besedilo 5fantkov.si (2008) je prevedeno v 12 jezikov.

Je tudi avtorica dramskih del Nisi pozabila, samo ne spomniš se več, Gostija, Vsega je kriv Boško Buha, Prilika o vladarju in modrosti ali Medtem ko skoraj rečem še, Mi, evropski mrliči, to jabolko, zlato in drugih.

Simona Semenič tudi piše, režira in nastopa v avtobiografskih performansih. Z Mestom žensk je prvič sodelovala leta 2005 kot dramaturginja pri projektu A.C.T. Metelkova, piše na na spletni strani festivala.