Predstava je kolaž šestih kratkih zgodb iz omenjene knjige, v katerih junaki s svojimi dejanji tako pretiravajo, da postanejo prismuknjeni.
"Knjiga naravnost kliče po lutkovni predstavi, ker so stvari drugačne kot v realnosti. Dogajajo se stvari, ki bi bile v življenju nemogoče, lutka pa nam omogoča življenje stvari, ki v realnosti ni možno," je na novinarski konferenci v Mariboru povedala režiserka.
Avtor likovne podobe je Damijan Stepančič, ki je pojasnil, da so izbrane zgodbe iz knjige zelo raznolike, zato so poskušali z likovno podobo "najti nek skupni imenovalec" in jih tako povezati v zaokroženo celoto. Odločili so se, da na oder postavijo večjo skulpturo, ki je hkrati tudi igralo, na katerem se odvija zgodba.
Skulptura ima tudi simboličen pomen, saj osnovna zgodba govori o županu, ki neznansko rad odkriva obeležja in spomenike. "Zgodba župana je prav tako povezovalni element med vsemi zgodbami, saj ponuja zelo dober okvir za ta kolaž zgodb, ki se zgodijo vmes," je dodal dramaturg in asistent režije Anže Virant.
Pojasnil je, da so v predstavi uporabili samo besedilo iz knjižne predloge. "Nič svojega nismo dodajali, kakšno stvar smo odvzeli, a vse, kar je slišati v predstavi, lahko preberete v knjigi," je povedal.
Avtorica glasbe je Urška Cvetko. Predstava je za igralce fizično zahtevna, saj ti poleg upravljanja različnih lutk različnih lutkovnih tehnik upravljajo tudi glasbene inštrumente. Vsa glasba v predstavi je namreč zaigrana v živo.
"Nič od tega nisem prej igrala, a res ima to poseben čar, da lahko vse sami zaigramo. Na začetku je bilo zaradi tega malo stresno, a zdaj, ko smo utečeni, je zelo luštno," je dejala članica igralskega ansambla LGM Urša Kavčič. "Vse se je lepo sestavilo," je dodala Vesna Vončina.
Po njenih besedah je bilo veliko tudi improvizacije. "Na enak način, kot smo začeli sestavljati tekst, torej skozi prebiranje in improviziranje teksta, se je sestavila tudi predstava," je dejala. "Skozi strukturirano improvizacijo smo zgradili predstavo," se je strinjal gostujoči igralec Andraž Jug.
Rdeča nit je prismuknjenost. "Naši junaki so prismuknjeni, ker strašno strastno živijo. V večini stvareh tako pretiravajo, tako v dobrih kot v manj dobrih, da stvari postanejo zelo čudne," je povedala Jelena Sitar Cvetko. "Knjiga je polna čudaštev in čudakov, ki so vsi zelo simpatični v tej svoji življenjski erotiki," je dodala.
Skulpturo na odru povezuje s skulpturo kiparke Vladimire Bratuž Furlan v ljubljanskem parku Tivoli, ki služi kot igralo. "Govorimo o tem, kako sta umetnost in igra združeni, kako je umetniško delo vedno tudi igralno polje, bodisi za ustvarjalce bodisi tiste, ki to umetnost spremljajo oz. doživljajo," je še povedala režiserka.
Predstava je prvenstveno namenjena starejšim od pet let in je zadnja, šesta premiera letošnje sezone LGM. Poleti ponovno napovedujejo Poletni lutkovni pristan, jeseni pa bodo znova gostili bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.