Avtorica je monodramo zgradila okrog že odrasle Lele, ki se ob obisku doma za zapuščene otroke, v katerem je preživljala svoje otroštvo, spominja dogodkov, ki so nekoč oblikovali njen vsakdan. Tu so se sklepala prijateljstva, vnemale so se prve ljubezni, zgodila so se razočaranja, rojevali so se upi za prihodnost in počasi, ne da bi kdo zares opazil, so otroci ob tem odraščali.

Protagonistka se spominja samosvoje lepotice Suzane in njene simpatije Daske, ki sta skupaj odkrivala, kako težko je biti pred drugimi iskren in ranljiv, če si bil sam nekoč ranjen in zapuščen. Spominja se vzgojiteljic, ki so raje pile že drugo dopoldansko kavo, kakor da bi se ukvarjale z otroki, ter tihega in zadržanega Frana, ki si je najbolj od vsega želel imeti telefon, kot so ga imeli vsi drugi, da bi ga odsotna mama lahko kdaj pa kdaj poklicala.

Kot so zapisali v Škucu, iz spomina vznikajo prizori izletov na morje, božičnih praznikov in športnih tekmovanj, dokler se Lela nazadnje ne spomni še same sebe kot majhne deklice, ki je ves ta svet le opazovala in se učila, kako življenje teče po ustaljenem tiru, ne glede na to, kdo si in od kod prihajaš.

Dramaturginja in avtorica priredbe je Katja Markič, kostume je oblikoval Claudi Sovre. Predstavo bodo uprizorili v okviru festivala Dobimo se pred Škucem, ki bo na Starem trgu potekal še do nedelje.