Sosič si je ogledal 57 predstav, ki so v minulem letu nastale na podlagi slovenskih besedil. Produkcija je po njegovem mnenju v večini primerov ostala v standardu kakovostnih uprizoritev, ki tematizirajo mnogotere vidike sodobnega človekovega bivanja, pa tudi vprašanja samega uprizarjanja, pri čemer je bilo pogosto opaziti izpovedno avtorefleksijo igralcev. Uprizoritve so zaznamovali večja navzočnost del Ivana Cankarja ter besedila in performansi lanskoletne nagrajenke Prešernovega sklada Simone Semenič.

Sosič je opazil zastopanost tekstov in priredb slovenskih avtorjev v domala vseh institucionalnih gledališčih, ki so krstila marsikatero novost že uveljavljenih piscev, pa tudi tistih, ki šele prihajajo v gledališko javno zavest. Zaznal je tudi velik delež režiserjev mlade in najmlajše generacije, ki, kot pravi, z izostreno idejno zasnovo močno prispevajo k rasti in razvoju sodobnega slovenskega teatra.

Pri izboru programa za TSD je bil osnovni kriterij Sosiča, ki je bil pred leti že selektor kranjskega festivala, vsebinska in estetska slojevitost ter celovitost izvedbe posameznih predstav, pa tudi to, ali se je uprizoritev dotaknila določenih registrov, ki izrazito vzpostavljajo dialog s sodobno civilno zavestjo.

V tekmovalni program je uvrstil refleksijo o mitu Dona Juana avtorice Simone Semenič z naslovom Še ni naslova v režiji Tomija Janežiča in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. To je skupaj z Masko sodelovalo tudi v produkciji še enega izbranega dela, in sicer avtorskega projekta 6, ki je dokumentaristična drama o nestrpnosti in kulturni nepismenosti, režiral pa jo je Žiga Divjak.

V programu so tudi tri uprizoritve ljubljanske Drame, in sicer velika družinska saga V imenu matere Iva Svetine v režiji Ivice Buljana, Linhartov Ta veseli dan ali Matiček se ženi v režiji Janusza Kice ter Tavčarjeva Visoška Kronika v režiji Jerneja Lorencija.

Poleg tega sta v tekmovalnem programu še najnovejša uprizoritev domačega Prešernovega gledališča Ob zori, ki je v režiji Žige Divjaka nastala na podlagi Cankarjevih črtic, ter produkcija mariborske Drame Fant, dekle in gospod po besedilu Vinka Möderndorferja in v režiji Mateje Kokol.

V spremljevalnem programu pa bodo na ogled Realisti - kabaret za šest igralcev, pijanca in občinstvo Jureta Karasa v režiji Tijane Zijanić in produkciji SNG Nova Gorica, Heroj 2.0 - predstava vseh predstav Uroša Kaurina in Vita Weisa v produkciji KUD Moment in Zavoda En-knap, Tih vdih Nejca Gazvode v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega, Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski v režiji Eduarda Milerja ter koprodukciji SNG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča Ljubljanskega in Cankarjevega doma ter prav tako tako Cankarjev Kralj na Betajnovi v režiji Maše Pelko in produkciji AGRFT.

Nedorečen pa zaenkrat ostaja mednarodni program festivala, saj je ta odvisen od tega, kolikšna sredstva bo festivalu letos namenila država. Kot je povedala direktorica kranjskega gledališča Mirjam Drnovšček, so zabeležili osem uprizoritev slovenskih tekstov v tujini. Ob 50. letnici, ki jo bo festival praznoval prihodnje leto, pa računa na programsko spremembo, in sicer, da bi tudi v tujini nastale predstave po slovenskih dramskih predlogah uvrstili v izbor za tekmovalni program.

Že letos festival prinaša novost pri delavnicah dramskega pisanja. Kot je povedala umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj Marinka Poštrak, bodo v sodelovanju z Layerjevo hišo vzpostavili rezidenčno obliko dramskih delavnic, kar je pomembno ne le za Kranj, ampak za celotno Slovenijo in razvoj mlade dramatike.