Kot je pojasnila direktorica Gledališče Toneta Čufarja Jesenice Branka Smole, se je ljubiteljsko gledališko ustvarjanje po težavah med pandemijo znova okrepilo. Tako je letos na festival prispelo 25 prijav. Običajno na festivalu sodeluje šest uprizoritev, vendar jih je selektorica, dramaturginja Kaja Novosel tokrat izbrala sedem.
Selektorica, ki je izbirala kompleksne in vsebinsko polne uprizoritve, je opazila, da so med predstavami ljubiteljskih gledališč še vedno v ospredju komedije, ki bolj privlačijo publiko od resnejših vsebin, ki pa bi se jih po njenem mnenju tudi ljubiteljska gledališča morala večkrat lotevati.
Za program Čufarjevih dni je izbrala žanrsko raznolike in večnivojske predstave, saj sta pravi komediji le dve. To sta Finida domačega gledališča v režiji Vida Klemenca in Popolni tujci Šentjakobskega gledališča Ljubljana v režiji Jasmina Kovica. Na sporedu sta tudi dve absurdni komediji, pri katerih prepleta več žanrov, in sicer Žabe Koroškega deželnega teatra v režiji Žige Medveška ter Goli pianist gledališča Zarja iz Celja.
Preostale tri izbrane uprizoritve so drame. KUD Fofite iz Medvod se je lotil znane Sartrove eksistencialne drame Zaprta vrata v režiji Marka Čeha, gledališki studio Dramatikon drame Dan, ko je padel sneg v režiji Ajdina Huzejrovića, Loški oder Škofja Loka pa Agate Visoške v režiji Tatjane Peršuh.
Kot ugotavlja Kaja Novosel, so nekatere gledališke skupine stalnica Čufarjevih dni, pa tudi drugih festivalov ljubiteljskih gledališč ter so čvrsto usidrane v krajino najboljšega, kar slovenski ljubiteljski teater ponuja.
Na kakovost uprizoritev posebej vplivajo produkcijska izhodišča, torej ali ima gledališka skupina svoje prostore, tehniško podporo in finančne zmožnosti za plačilo profesionalne umetniške ekipe, režiserja, scenografije in kostumografije. "Del slovenskega ljubiteljskega gledališča se blago, a vztrajno profesionalizira, kar vodi v vedno večje kvalitativne odklone," je pojasnila selektorica.
Nekatere gledališke skupine s skromnejšimi izvedbenimi pogoji pa prepričajo z izrednim navdušenjem in voljo za raziskovanje gledališkega mehanizma in misli. Ob tem je Novosel izpostavila pomen tega, da lokalne skupnosti podprejo voljo gledaliških zanesenjakov in gmotno podprejo produkcijo ter tako zagotavljajo stabilne pogoje za delo in umetniški razvoj gledališča, ki bogati kulturno dogajanje v skupnosti.
Tudi predsednik organizacijskega odbora Čufarjevih dni Jože Osterman je prepričan, da je treba v kulturni politiki bolj pogledati na ambiciozne skupine, ki nimajo dobre podpore in možnosti za sistematično delo. "To je zelo pomembno za nadaljnjo usodo ljubiteljskega gledališča," je ocenil in dodal, da bi lahko tej temi posebno pozornost namenili tudi v Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti in na Čufarjevih dnevih.
Medtem ko se je pojavila ideja, da bi v prihodnje na Čufarjevih dnevih morda lahko del programa posebej namenili finančno manj podprtim gledališkim skupinam, pa letos na Čufarjevih dnevih ne bo več kategorije Nova gaz. Odločili so se namreč, da se bodo gledališki ustvarjalnosti mladih posvetili v ločenem, spomladanskem terminu, ki bolje sovpada z gledališko produkcijo v srednjih šolah.