Tokrat bodo »osvojenim« državam dodali še dvajseto, Španijo, saj se odpravljajo v Baskijo, francosko in špansko, kjer bodo v treh dneh v dveh državah odigrali dve ponovitvi predstave. Začeli bodo 10. marca v francoskem delu Baskije, v osrednjem kulturnem in gledališkem središču Akvitanije, Scène Nationale du Sud-Aquitaine v Bayonnu, kjer se bodo predstavili v okviru mednarodne sezone evropskega in svetovnega gledališča. Dva dni kasneje, 12. marca, bodo slovesno sklenili največji španski festival sodobnega gledališča, dFeria v San Sebastiánu na drugi strani meje. Že devet dni pozneje, 21. marca, pa bo ta brezkompromisni »politični kabaret« že na ogled tudi za domače občinstvo – v Slovenskem mladinskem gledališču v okviru Vikenda odkritij.

Za predstavo vlada izjemno zanimanje tako francoskih kot španskih gledališčnikov, saj jo je že lani ob začetku francoske turneje napovedal enoinpolstranski članek/kritika v vodilnem pariškem in francoskem tedniku za kulturo in družbo L'Inrockuptibles. V njem so zapisali, da gre za novo odkritje že starih znancev francoskega občinstva, za gledališče, ki se je v Franciji predstavilo že v osemdesetih letih kot gost poznejšega legendarnega kulturnega ministra Jacquesa Langa in ki mu je do danes uspelo ohraniti izjemno politično provokativnost in estetsko izzivalnost. In dodali: »Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, gledališki performans Oliverja Frljića, razstreljuje nacionalizme, ki pustošijo po nekdanji Jugoslaviji. Razveseljivo odkritje.« Kot poseben fenomen pa jo je v tehtni in analitični kritiki izpostavila tudi vodilna španska revija za sodobno gledališče ArtezBlai, ki izhaja prav v baskovskem Bilbau.

Oliver Frljić se v predstavi loteva ljubezni in sovraštva do gledališča, okvir za njegovo preizpraševanje meja umetniške in civilne svobode pa so fragmenti zgodbe o razpadu Jugoslavije, fragmenti, ki odpirajo dileme, s katerimi se srečujemo vsi, a si pred njimi pogosto zatiskamo oči in ušesa. Da tema presega balkansko realnost in je trdno umeščena v domeno univerzalnega, so potrdila že omenjena uspešna gostovanja na uglednih festivalih po vsem svetu. Povsod se, podobno kot je zapisala kritičarka francoskega Le Figaroja, strinjajo, da uprizoritev »useka krepko, in to namerno. […] Te igralke in igralci […] verjamejo v moč gledališča, ki združuje, razsvetljuje in deluje. V naši scrkljani družbi, v kateri so odri zasičeni s 'kulturnimi proizvodi' brez okusa, je to zelo dobra novica.«