Umetnica slovensko-italijanskega rodu je v svoji karieri oblikovala skoraj vse lirične, koloraturne in dramske vloge standardnega opernega repertoarja.

Študij petja je zaključila v Trstu pri profesorjih Luigiju Toffoli in Valdu Medicusu, po zmagi na prvem povojnem tekmovanju pevcev v Trstu pa je leta 1946 prejela ponudbo za svoj prvi angažma v opernem gledališču v Ljubljani. Debutirala je z vlogo Rozine v Rossinijevem Seviljskem brivcu.

Kot je pred leti povedala v pogovoru, je vlogo naštudirala v slovenščini, "a se je slabo razumelo dikcijo, ki sem jo imela takrat".

Po delu v ljubljanski operni hiši je Otta Klasinc odšla v Milano, kjer je od leta 1951 kot svobodna umetnica gostovala domala po vsem svetu. Od leta 1958 do 1972 je bila prvakinja mariborske Opere, nato pa se je posvetila pedagoškemu delu. Po njej se imenuje tudi mednarodno tekmovanje mladih opernih pevcev, ki od leta 1999 poteka v Mariboru.

Njen repertoar je obsegal več kot 60 vlog iz italijanskega, francoskega, nemškega in slovanskega klasičnega repertoarja.

V pogovoru je leta 2012 izpostavila še, da operni umetnosti tudi danes ne manjka pozornosti: "Popularna glasba se od Beatlesov in Michaela Jacksona nenehno spreminja, opera pa stoji: barok je barok, klasika je klasika. In več je poslušaš, bolj jo vzljubiš. Ljudje radi hodijo v opero, to je sanjska stvar, ki te sprošča. Tisti dan si nekje drugje, spodbudi te k razmišljanju."

Ob tem je dodala, da gre danes vse v smer perfekcionizma, česar včasih ni bilo. "V mojih časih ni bilo toliko preciznosti, kaj je šlo tudi narobe, tudi glasovi niso bili vsi perfektni. Ampak entuziazem je bil večji kot danes. Povojni čas je bil lačen kulture, lačen razvedrila. Če bi se danes prikazali s takratnimi kvalitetami, bi verjetno rekli - ne potrebujemo vas. Ampak naredili smo, kar je bilo treba narediti," je pojasnila.

S svojo bogato kariero je umetnica prispevala k razvoju in prepoznavnosti mariborske Opere, za svoje dosežke pa je prejela številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Betettovo nagrado in zlati red za zasluge Republike Slovenije.

Slovensko narodno gledališče Maribor in Univerzitetna knjižnica Maribor sta okroglo obletnico rojstva nedavno obeležila s predstavitvijo biografsko-spominske publikacije ter koncerta v dvorani, ki so jo pred leti poimenovali prav po umetnici.