Morda tudi zato, ker je pretežna osredotočenost na rutino vsakega dneva tista, ki nas prepogosto odtrga od samih sebe in nas v trenutku. Šele sprehod mimo neopaznega grma, ki je čez noč postal živo rumena forzicija, ali pa osupel pogled skozi okno, ko se iznenada razcveti magnolija, nas med drugim opomni, da je nepreklicno prišla pomlad. In da bi bilo škoda, če bi odhitela mimo naših oken. Prav mimobežnost vsakdana pa je tudi ena od temeljnih premis nove igre Ne pred 4.30 niti pred 5.00, ki bo v tem tednu doživela svojo premiero. Pogled na čas in odločitve na naših življenjskih daljicah se namreč spreminjajo čez leta. Od vihrave brezbrižnosti do tihih premislekov o tem, da šteje prav vsak dan posebej. Zato si pogosteje zaustavimo čas. S sprehodom v naravo, klepetom z ljubim človekom ali tem, da smo prizanesljivejši in bolj prijazni do sebe. In poskusimo omejiti tisto, kar nam krade čas. Morda pa je lahko tudi vzporedni slušni svet igranega sveta, a pogosto toliko stvarnejšega od stvarnega tudi eden od možnih pobegov v ta trenutek.

Antični ponedeljki na Arsu

V ponedeljkovi igri na Arsu nadaljujemo cikel dvajsetih najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja ter Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. V enajstem delu z naslovom Dajte, dekleta, zdaj tujcu jedi, prinesite pijačo! so na vrsti odlomki iz 5. in 6. speva Odiseje v prevodih Antona Sovreta in Kajetana Gantarja. Odisej spozna nimfo Kalipso, ki mu na ukaz bogov pomaga doseči otok Fajakov, kjer domuje kralj Alkinoos s hčerko Navzikao.

Pobudnik in urednik cikla Bili smo Trojanci, bil je Ilion iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič, režiser pa Jože Valentič.

Usodni položaj posameznika v odnosu do družbeno-upravnega aparata

Statistična številka, torkova igra na Prvem po predlogi Toneta Peršaka, odpira vprašanja smisla vsebine zapletenih odnosov, povezav med človeško družbo in posameznikom. Igra analitično razkriva usodni položaj posameznika v odnosu do družbeno-upravnega aparata, ki pomen posameznikovega obstoja ob pomoči birokratskih metod oži na statistično številko.

Igro iz leta 1983 je režiral Igor Likar, v vlogi uradnice pa nastopa Polona Vetrih.

Mimobežen vsakdan kot vedno zamujen trenutek možnosti

V četrtkovem terminu na Arsu bo tokrat premierno predvajana nova igra Ne pred 4.30 niti po 5.00 po istoimenski dramski predlogi srbskega avtorja Filipa Grujića in v slovenskem prevodu Saša Puljarevića. Radijsko igro oblikuje tridelna razprtost – monološka, če že ne epska pripoved glavnega junaka, ki se vrača z Daljnega vzhoda v rodni Beograd, vanjo vpeti kratki dinamični izseki iz tega obiska in vnovično spraševanje o "mogoče" od 4.30 do 5.00 vseh preostalih značajev. Ti se namreč občasno povežejo v bolj ali manj razglašen zbor, ta pa postane ritmičen val notranje dinamike drame. Vsakdan je torej mimobežen, a v praznini večnosti lebdi kot vedno zamujen trenutek možnosti.

Režijo igre, posnete leta 2025, podpisuje Ana Krauthaker, dramaturgijo Kaja Novosel, tonsko podobo Sonja Strenar in Matjaž Miklič, avtorstvo izvirne glasbe pa Rudi Pančur. V osrednji vlogi bratov nastopata Benjamin Krnetić in Urban Kuntarič, poleg njiju pa še Silva Čušin, Mojka Končar in Miranda Trnjanin.

Sobotni termin kratke radijske igre na Prvem je tokrat zasedel duel med oblastno mediokriteto Salierija in genialnostjo Mozarta, ki svoj obstoj potrjuje le z deli ustvarjalne osebnosti. Ruski pripovednik, dramatik in pesnik Aleksander Sergejevič Puškin je v svoji drami Mozart in Salieri, po kateri je nastala tokratna igra, soočil dva povsem različna življenjska kreda. Razlika med prepogosto nadvlado pragmatične mediokritete nad ustvarjalnostjo duha kot temeljnega gonila bitja in delovanja pa je žal značilna tudi za sodobno družbo.

Režijo igre iz leta 1990 podpisuje Aleš Jan, v vlogi Mozarta Branko Šturbej, v vlogi Salierija pa Polde Bibič.

Teden v nedeljo, kot vedno, sklepa radijska igra za otroke na Prvem. Igra Pogumni krojaček, nastala po istoimenski pravljici, ki jo podpisujeta nemška pravljičarja brata Jacob in Wilhelm Grimm, in v slovenskem prevodu Janka Modra prinaša zgodbo o znanem krojačku, ki jih je sedem na mah – muh, namreč – in o tem, kaj vse se je zgodilo, ko se je to razvedelo.

Režijo igre iz leta 1970 podpisuje Hinko Košak, izvirno glasbo pa Urban Koder. V vlogi iznajdljivega krojačka nastopa Janez Hočevar.

Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali na RTV 365 in RTV Živ Žav.

Spored radijskih iger od 23. do 29. marca 2026

Ponedeljek, 23. marec – antični ponedeljki na Arsu
Radijska igra 22.05 (Ars)
Homer (prir: Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 11 (serija/drama)

Torek, 24. marec
Radijska igra 21.05 (Prvi)
Tone Peršak: Statistična številka (drama)

Četrtek, 26. marec – premiera
Radijska igra 22.05 (Ars)
Filip Grujić: Ne pred 4.50 niti po 5.00 (drama)

Sobota, 28. marec – Kosovelovo leto na Prvem
Kratka radijska igra 19.30 (Ars) – odpade zaradi prenosa opere v oddaji Sobotni operni večer
Kratka radijska igra 22.40 (Prvi)
Aleksander Sergejevič Puškin: Mozart in Salieri (drama)

Nedelja, 29. marec
Radijska igra za otroke 8.05 (Prvi)
Jacob in Wilhelm Grimm: Pogumni krojaček (pravljica 7+)