Na dvodnevnem simpoziju-situaciji, ki ga organizira Zavod Projekt Atol v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom in posveča 20. obletnici Srebreniškega genocida, želijo s prispevki vabljenih gostov kontekstualizirati družbene odgovore na sedanjo in pretekle begunske krize in razviti pogovor o skupni usodi sedanjih in bodočih državljanov Evrope in novih identitet, ki se vzpostavljajo v kritičnih trenutkih zgodovine.

Prvi dan simpozija-situacije bo namenjen zgodovinskim nastavkom sodobnega konteksta, ko se dvajset let po koncu vojn na območju nekdanje Jugoslavije znova soočamo s tragedijo, ki jo nekateri ocenjujejo kot najhujši eksodus po 2. svetovni vojni. Organizatorji jo bodo osvetlili s prispevki predstavnikov relevantnih inštitucij in angažiranih posameznikov ter moderiranimi pogovori.

Drugi dan bo osrednji gost Hasan Nuhanović, nekdanji prevajalec mirovnih sil v Srebrenici in eden od preživelih, predstavil avtobiografijo z naslovom Zbijeg, ki govori o treh letih srebreniškega pekla. Pogovor o knjigi bo služil tudi kot izhodišče za razmislek o mestu in vlogi obravnavane tematike znotraj gledališča in performativnih praks. Temu se bodo posvetili s prispevki nekaterih vidnejših imen slovenskega gledališča ter k sodelovanju in podajanju lastnih pogledov povabili tudi predstavnike mlajše generacije.

Ob simpoziju-situaciji bo v Slovenskem gledališkem inštitutu predstavljena instalacija Territory 1995 – Evidence (2006-2010) (Teritorij 1995 - Dokazi), umetnika Marka Peljhana.

O simpoziju-situaciji

V razpravi z naslovom Mi, begunci (1995) Giorgio Agamben analizira istoimenski članek Hannah Arendt iz leta 1943, v katerem avtorica to posebno 'stanje', v katerem se znajde tisti, ki nima (več) domovine, interpretira kot paradigmo nove zgodovinske zavesti: »Begunci, ki bežijo iz države v državo, so avantgarda svojega ljudstva – če ohranijo svojo identiteto. /…/ Prijateljski odnosi in medsebojna solidarnost evropskih narodov sta se razblinila, ko – in ker – je Evropa dopustila, da so njeni najšibkejši člani izločeni in preganjani.«

Danes je na svetu okoli 20 milijonov beguncev in še približno 30 milijonov interno razseljenih oseb – beguncev znotraj lastne države. Po Agambnu so te mase ljudi, ki danes oblegajo obzidje trdnjave Evrope, obenem tudi največje sodobno trans-nacionalno gibanje, ki pooseblja prost pretok ljudi na enak način, kot korporacije že leta pretakajo kapital mimo meja in pravil nacionalnih držav. Zato bi lahko trdili, še piše Agamben, da je kriza, v kateri se je znašla Evropa v kontekstu vsesplošne korozije vseh prepoznanih političnih kategorij, poosebljena v podobi begunca (migranta) kot eni najbolj prepoznavnih podobi sodobnega človeka.

Na simpoziju-situaciji bodo s svojim prispevki v zborniku ali intervencijami sodelovali Aleš Debeljak, Nikolaj Jeffs, Lana Zdravković, Tanja Lesničar Pučko, Boris Vezjak, Tomaž Mastnak, Miha Blažič N'toko, Draga Potočnjak, Robert Bobnič , Aldo Milohnič, Zala Dobovšek, Goran Injac, Mitja Velikonja, Miha Andrić, Vlasta Jalušić, Nenad Jelesijević, Marko Bulc, Hasan Nuhanovič, Esad Babačič, Marcel Štefančič Jr., Boštjan Videmšek, Damjan Slabe, Ciril Jazbec, Žan Žveplan, Jan Krmelj, ter študentje AGRFT.

***

PROGRAM:

četrtek, 10. 12. 2015

UVODNI NAGOVOR
11.00–11.15
Mojca Jan Zoran, Marko Peljhan
Otvoritev instalacije Territory 1995 – Evidence (2006-2010) (Teritorij 1995  - Dokazi), avtor Marko Peljhan

PRISPEVKI - Migracije - begunci - avantgarda 21. stoletja; družbeno-politični razmisleki; MODERATOR: Miha Andrić

11.15-11.45
Lana Zdravković: Zakaj je podoba migranta_ke simptom rasizma sodobne nacionalne države?
Povečan prihod migrantov1 v Evropo je odklonil še najmanjše dvome o tem, kakšna je v resnici ideologija, na kateri počiva ideja »civiliziranega«, »razvitega«, »demokratičnega« zahoda. Latentni fašizem, rasizem in ksenofobija, s katerimi se soočamo danes, so najbolj skrajne oblike ohranjanja kapitalizma za vsako ceno. Po desetletjih brutalnega izkoriščanja Bližnjega in Srednjega vzhoda, Afrike in Azije (t. i. tretjega sveta) zavoljo poceni delovne sile in resursov (kar seveda vključuje tudi vojaške operacije) je očitno prišel čas, ko se »vojna vrača domov«.
 
11.50-12.20
Mitja Velikonja: Novi Drugi: Ideološke podobe beguncev na Slovenskem
 Analizira in dekonstrukcija ideološko podobo begunca, kot se je v zadnjih štirih mesecih pojavila v slovenskih medijskih, političnih in uličnih diskurzih in njim primernim praksam. Tako kot v drugih skrajnostnih ideologijah gre tudi v tem primeru za novo ustvarjanje ogrožujoče podobe Drugega, zoperstavljenega imaginarni ideologiji slovenskega "domačijstva", ki je večplastna (verska, politična, rasna, kulturna itn.). Prispevek temelji na tezi Giorgia Agambena o "muslimanu" (po pričevanju Prima Levija je ta oznaka veljala za tiste taboriščnike, ki so bili še posebej  šibki, izčrpani, podhranjeni, torej na poti v gotovo smrt) kot liminalni figuri med življenjem in smrtjo, človeškim in nečloveškim, zastopnikom "nove etike, etike tiste oblike življenja, ki se začne na točki, ko se dostojanstvo konča".
 
12.25-12.55
Robert Bobnič: Akcija Radia Študent „Proti militarizaciji“
Prispevek bo obravnaval militarizacijo begunske krize in akcijo Radia Študent Proti militarizaciji, s katero se je sprožil postopek za razpis referendumu o dopolnitvah Zakona za obrambo.
 
13.00-13.30
Miha Blažič N’toko: Red mora bit'
“Predstavljajte si, da ukinemo mejni nadzor in se lahko vsi prebivalci globalnega juga preselijo v bogate centre moči. Se vam ne zdi, da bi se vodilni ljudje v bogatih državah nenadoma odločili, da je njihova prednostna naloga narediti globalni jug bolj privlačen za življenje?” David Graeber, antropolog
 
ODMOR 13.30-14.30
 
14.30-15.00
Tanja Lesničar Pučko: Medijska konstrukcija onstran paranoičnih tez o zarotah
Kakšen je vsakdanjik  nastajanja  medijskih vsebin, kdo in kaj   o tem odloča,  iz katerih izhodišč in v imenu  koga in česa? Drobcen vpogled v praktikum oblikovanja vedenja skozi oči večnega načelnega dvoma in večnega zavzemanja za skupno dobro.
 
15.05-15.35
Draga Potočnjak: Koliko Slovencev je v živo videlo katerega od 300. 000 beguncev, ki so šli skozi Slovenijo?
Še v času druge svetovne vojne se je lahko govorilo predvsem o strahu in pogumu. Zdaj, v času tretje - če povzamemo misel papeža Frančiška, da se ta že dogaja po koščkih – je pogum zamenjala krivda. Strah pa je ostal isti. Kot da bi človek izgubljal svojo moč upora v premem sorazmerju z vedenjem, z obveščenostjo. Mera posameznikove krivde v globalnih vojnah torej ni več le število trupel, ki jih je pustil za sabo, ampak se zdi tudi število tistih mrtvih, ranjenih, preganjanih, lačnih, na smrt bolnih zaradi pomanjkanja … od katerih se je zaradi neznosne lahkosti gledanja televizije posameznik obrnil stran. Kako se potem sploh še boriti proti zlu?
»Na teh stopnicah je Mihaila čakala dvojica v črnih volnenih kapah in usnjenih suknjičih, v uniformi ruskih plačanih morilcev. Sosedje so ju opazili, toda kot ponavadi se jim ni zdelo nenavadno. »Dokler z mano ni nič narobe, dokler ne pretepajo mene, je vse v redu.« Ana Politkovska v knjigi Samo resnica.
 
15.40-16.10
Boris Vezjak: Kako prepoznati sovražnika: islamofobija in politika paranoje
Slovenska in evropska družbena paranoja stoji pred novim izzivom: kako bo ustavila novega sovražnika, begunca? Kaj bo storila ne samo z islamskim terorizmom, ki je videti kot realen, ne imaginarni sovražnik, ne da bi pri tem stopila na čer nedovoljenega enačenja med prvim in drugim, trpečim migrantom na begu pred vojno in nasiljem in ponorelim džihadistom, ki ga je treba ustaviti?
 
16.15-16.45
Nikolai Jeffs: Gasilski leninizem v času novih Stalingradov
Tako rekoč skorajda čez noč se je spremenila vsebina poročil. Ne govorijo več, koliko granat je padlo na posamezno vas ali mesto in v katero smer se premika fronta, temveč izpostavljajo število beguncev, ki bežijo pred vojno. Vlada Republike Slovenije in Rdeči križ imata skupne tiskovne konference, na katerih vsakokrat razgaljata, koliko ljudi je prečkalo mejo. Številke naraščajo iz dneva v dan in iz tedna v teden. Ko bodo dovolj napihnjene, se bo lahko zaslužilo s humanitarno pomočjo in bo domače ljudstvo dovolj prestrašeno. In meja za begunce se bo zaprla, da ne bi prišlo do socialnega zloma.

petek, 11. 12. 2015

PRISPEVKI - Migracije - begunci - avantgarda 21. stoletja; gledališki razmisleki

10.00-10.30
Zala Dobovšek: Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih 20. stoletja
Predstavitev raziskovalnih tem doktorske disertacije: Približno dvajset let po vzniku vojn v 90. letih 20. stoletja na območju bivše Jugoslavije se v polju scenskih umetnosti pojavi »novi val« uprizoritev, ki omenjene vojne postavijo kot izhodiščni in temeljni motiv za refleksijo ter raziskavo. Tako imenovani novi val uprizoritev se s časovno distanco kritično, a tudi sentimentalno ozira na obdobje, ki je v političnem, ideološkem in kulturnem kontekstu odigralo osrednjo vlogo v dekonstrukciji in redefiniranju nekoč skupne države Jugoslavije.
 
10.30-11.00
Nenad Jelesijević: Čez bodečo žico - Fragmenti o dezidentifikaciji
Odločitev govoriti v koloniziranem prostoru je nuja, ki omogoča, spodbuja in vzpostavlja intervencijo, ki lahko povzroči konflikt tam, kjer je sicer prepovedan oziroma strukturno onemogočen. To je po Jacquesu Rancièru drugo ime za politiko – politiko emancipacije. Pri emancipaciji gre za specifično štetje (nevštetih) oziroma za zavrnitev logike štetja. Gre za uresničevanje novega, »nemogočega« načina štetja. Resnična politika emancipacije kot politika radikalne enakosti, kjer je enakost predpostavka in ne cilj, si »ne postavlja za cilj popraviti 'računsko napako', torej všteti nevštete, izključene, spremeniti jih v 'normalni' del skupnosti.
 
11.00-11.30
Vlasta Jalušić: Begunci, migranti in ostali: kako misliti in razumeti problem odvečnosti?
Kaže se, kakor da je problem begunstva vezan na eni strani na vojno in pomanjknje, na drugi pa na obstoj meja nacionalne države/nacionalnih držav, ki preprečujejo, da bi se ljudje prosto gibali.  Prispevek se  sprašuje po tam, za kakšen problem sploh gre pri begunstvu, kako razumeti fenoen odvečnosti človeških bitij, ki je v osnovi tega problema in kako nanj opozoriti, da postane zares viden v vseh svojih dimenzijah. V takšenem  procesu razumevanja lahko igra pomembno vlogo umetniška produkcija v tisti njeni razsežnosti, ki  nevidno naredi vidno.  
 
11.30-12.00
Aldo Milohnič: Partizanski Molière kot simbolna gesta upora
Med vsemi odporniškimi gibanji preteklega stoletja, in ni jih bilo malo (prim. Pokreti otpora 1968), ne najdemo tako množičnega in tako dognanega kulturno-umetniškega udejstvovanja, kot so ga prakticirali jugoslovanski partizani. V kontekstu jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja prav slovenski partizanski kulturi pripada posebno mesto. Za zgodovino slovenskega gledališča pa je bila zlasti pomembna ustanovitev Slovenskega narodnega gledališča (SNG) na osvobojenem ozemlju v Beli krajini, saj se je prvič v zgodovini pojavila javna kulturna institucija, ki se je uradno imenovala Slovensko narodno gledališče.
 
ODMOR 12.00–13.30

13.30-15.00
Predstavitev knjige ZBIJEG in pogovor z avtorjem Hasanom Nuhanovićem
Hasan Nuhanović je pred 20 leti preživel pokol v Srebrenici, vendar je takrat izgubil očeta, mamo in brata. Od tedaj se že vseh 20 let trudi dokazati soodgovornost Združenih narodov in njihovega nizozemskega bataljona za strašni zločin v tem bosanskem mestu. V svoji avtobiografiji opisuje vojno v vzhodni Bosni in nam poda pretresljivo podroben opis trpljenja Bošnjakov v tem delu Bosne v letih od 1992 do 1995. Danes Nuhanović z družino živi v Sarajevu in dela v Spominskem središču Potočari v Srebrenici. MODERATOR: Esad Babačić
 
15.00-15.30
Posvečeno knjigi ZBIJEG
Performans, avtor: Jan Krmelj, študent 2. letnika režije na AGRFT
 
ODMOR 15.30–16.30
 
16.30–18.30
Pogovor – posvečeno 20. obletnici Srebrenice, knjigi ZBIJEG in družbeno-kritičnemu razmisleku o gledališču
Gostje: Aldo Milohnič, Vlasta Jalušić, Nenad Jelesijević, Marko Bulc, Goran Injac, Žan Žveplan; MODERATORKA: Zala Dobovšek