STA, 5. 9. 2014

Mestno gledališče Ptuj v novo sezono s Fašenkom!

Na odprtem odru Mestnega gledališča Ptuj bodo nocoj ob 19.30 premierno uprizorili gibalno-gledališko predstavo Fašenk!, ki je nastala v koprodukciji Zavoda Projekt Atol in ptujskega gledališča. Fašenk! v izvedbi in režiji Barbare Kukovec raziskuje odvod v ritualno norost.
:
:
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank
Foto: Nada Žgank

Fašenk! tako ponuja odklop od realnosti, da bi vstopili v nek drugačen čas in prostor, kjer je človek, ki se igra, edina in nujna paradigma. Nekaj podobnega se zgodi v vzhodni Sloveniji v pustnem času, je zapisano na spletnih straneh ptujskega gledališča.

Po besedah Kukovec v kraju Markovci, kjer se je rodila in odraščala, ljudje za teden dni ustavijo vsakdanjost in praznujejo pust - fašenk. To je obdobje, ko se družbeni ventil odpre s silovito močjo, ljudje se preoblečejo v maske, meje legitimnega izginejo, v ospredje stopijo anarhija, evforije in surovost.

V tem čas se zdi, da je mogoče tako rekoč vse. Najbolj znana in priljubljena maska je korant, ki s skakanjem napoveduje konec zime in začetek pomladi. Njegov izvor ni jasen, ampak se podobni divji možje pojavljajo po vsej Evropi.

Znano je, da je hladnejša klima, ruralno življenje in predvsem z gozdom poraščena Evropa od četrtega stoletja naprej vplivala na domišljijo takratnih ljudi. Divjega moža in redkeje divjo ženo se omenja kot kreaturo z neznansko močjo, po navadi golo, dlakavo in samotarsko, ki pride iz temnega gozda.

Danes je naravna in politična slika Evrope precej drugačna, divjega moža se je ukrotilo v karnevalu, ki ga je časovno določilo krščanstvo pred pepelnično sredo. Omejeno število dni anarhije pa je ustrezalo tudi vladajočemu razredu, saj je lahko v času "nefašenka" izvajal nadzor nad ljudmi.

Vloga koranta je danes predvsem etnografska, pridobil je nacionalno identiteto in postal del popularne kulture. Če prihajaš iz Markovcev, te nalepke ne pomenijo veliko, saj se skozi plasti še vedno čuti predanost, iskrenost in osvobojenost ljudi, ki fašenk in koranta vsako leto na novo živijo. Pomlad začne prihajati in tla se začnejo tresti.

"V predstavi bomo koranta ohranili v lokalnemu okolju in ga prav tako prestavili v drugačno performativno situacijo - na oder. Oder kot prostor emocije bo omogočil, da se korant znori do konca, razgali, izpove, umre in znova rodi. Skozenj bomo govorili zgodbo o ludizmu, norosti in človeškem gonu, da postanemo nekdo/nekaj drugega," pravi Kukovec.