Simpozij, ki ga organizirata Festival Borštnikovo srečanje in Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije ( nacionalna sekcija AICT/IATC ) se prične ob 10. uri v zgradbi Rektorata Mariborske univerze v dvorani Antona Trstenjaka.
Predstavitev vsebine simpozija
***
Kot je v uvodnem delu simpozija pojasnila njegova idejna vodja Andreja Kopač, je fašizacija aktualen problem celotne družbe in evropskega prostora danes. Za izhodišče je vzela knjižico sociologa Rastka Močnika z naslovom Koliko fašizma? iz leta 1995, ki že na začetku izpostavi dejstvo, da se moramo sprijazniti, da bomo v prihodnje živeli s fašistoidnimi učinki, zato je mogoče razpravljati le o količini njihovega vpliva. Medtem v družbi še vedno vlada molk.
"Vse to se danes le še potrjuje," meni Kopačeva in dodaja, da se je v Evropi pojav fašizacije v zadnjih letih izjemno razširil in nič ne kaže, da se bodo razmere v prihodnosti izboljšale. Med tipičnimi primeri je omenila Madžarsko, iz situacije katere je razvidno, da vpliv političnega v kulturi ne pozna meja in dobiva vse bolj grozljive razsežnosti, stroka pa ostaja proti političnim ukrepom nemočna.
"Ker politično kadrovanje v kulturi in umetnosti ni nič novega, je ključno vprašanje danes, koliko fašizma lahko prenesemo, koliko smo ga pripravljeni tolerirati. Ker se umetniška produkcija v Evropi večinoma financira iz državnih sredstev, je, ko pride do kriznih situacij, najpogosteje prva na udaru. S tem se stalno spreminjajo njena osnovna funkcija, poslanstvo, cilj in namen," je dejala Andreja Kopač.
Kot je še dodala, vse kaže, da bo treba del premisleka o kulturi in umetnosti v prihodnje usmeriti ravno v boj za obstanek, ki je hkrati boj za temeljne človekove pravice, te pa danes padajo druga za drugo. Namen simpozija je zato po njenih besedah na podlagi razmišljanj angažiranih domačih in tujih mislecev, gledaliških teoretikov, zgodovinarjev in publicistov različnih generacij osvetliti razmere v Sloveniji in tujini ter s skupnim premislekom vzpostaviti premise za soočenje z njo.
Na to, da Slovenija ni imuna na politična kadrovanja v kulturi, je v uvodnem nagovoru opozorila tudi direktorica Borštnikovega srečanja Alja Predan in pri tem spomnila na to, da ne gre pozabiti enega od razlogov, zakaj je lanskoletna Borštnikova nagrajenka Ivana Djilas izgubila mesto direktorice v Prešernovem gledališču Kranj. "Djilasova pač ni bila iz Kranja in ni Slovenka," je dejala Predanova in dodala, da so takšni primeri okoli nas prisotni vsak dan, zato je o njih potrebno javno spregovoriti.